Franja

amethystus -ī, f (gr. ἀμέϑυστος, sredstvo zoper pijanost) ametist

1. vijoličasti kremen, ki baje odvrača pijanost: O., Plin., Isid. (pri katerem je masc.). Od tod adj. amethystinus 3 (ἀμεϑύστινος)
a) ametistov, ametistast, ametistove barve: color Suet., vestes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n (sc. vestimenta) ametistasta obleka: Iuv.
b) z ametisti obtaknjen: trientes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n ametistni nakit, nakit iz ametistov: Prud.

2. neke vrste trta, ki je dajala sicer dobro, a ne opojno vino: Col.

amigo moški spol prijatelj; ljubimec, ljubček; poslovni prijatelj

amigo de alma, amigo íntimo, amigo del asa najljubši prijatelj
amigo de sí mismo sebičnež, egoist
de taza, amigo de vino prijatelj iz sebičnosti
amigos pl: amigo de uña y carne najboljša prijatelja
hacerse amigos sprijateljiti se
tener la cara de pocos amigos neprijazen obraz kazati
en tiempo de higos, no faltan amigos v sreči imaš mnogo prijateljev
a muertos y a idos no hay amigos odsotni so vedno oškodovani (nimajo prijateljev, zagovornikov)

ammezzare v. tr. (pres. ammēzzo)

1. razpoloviti, razpolavljati:
ammezzare la via a qcn. priti komu naproti (na pol poti)
ammezzare un fiasco di vino pletenko napolniti (ali izprazniti) do polovice

2. napraviti, povedati napol

annacquare v. tr. (pres. annacquo)

1. razvodeniti:
annacquare il vino razvodeniti vino

2. pren. omiliti, ublažiti:
annacquare un rimprovero omiliti grajo
annacquare una grave notizia ublažiti slabo novico

annaffiare v. tr. (pres. annaffio) škropiti, zalivati:
annaffiare il vino šalj. razvodeniti, krasti vino

annata f

1. leto; letina:
una buona, cattiva annata dobra, slaba letina
è stata un'annata scarsa letina je bila slaba
vino d'annata žlahtno vino

2. letna plača, letna najemnina

3. letnik (periodične publikacije)

annegare

A) v. tr. (pres. annego) utopiti:
annegare i dispiaceri nel vino utapljati težave v vinu

B) v. intr.

1. utopiti se

2. pren. utopiti se, potopiti, potapljati se, pogrezniti, pogrezati se, izgubiti se:
annegare in un mare di guai utapljati se v morju težav

apiānus 3 (apis) čebelji: uva Plin. grozd, ki je všeč čebelam = muškatelka, tako tudi vinum Col. muškatno vino, muškatovec, vitis Col. muškatna trta; subst. apiāna -ae, f (sc. herba) rastlina kamilica: Ap. h.

apothēca -ae, f (gr. ἀποϑήκη) skladišče, shramba, poseb. vinska zaloga v zgornjem delu hiše nad dimnico (fumarium): cum omnium domos, apothecas, naves, furacissime scrutarere Ci., neque illis aut apotheca procis intacta est aut pectus H.; met.: fundit apothecas Ci. vino; pren.: si quasi apothecā librorum utebatur Ulp. (Dig.) če je imel tako rekoč zalogo knjig.

apuntar meriti na, naperiti, pomeriti na; priostriti; s prstom pokazati; namigniti; zabeležiti; speti; zakrpati; suflirati; narekovati; napočiti, pognati; začeti se; igrati (v loteriji); pojaviti se

apuntar y no dar obljubiti, a nič dati
apuntarse cikati (vino); malo opiti se

arguō -ere -uī (-ūtum -ūtus -uitūrus)

1. jasno prikazati, (po)kazati, neovrgljivo trditi, dokaz(ov)ati: non ex auditu arguo Pl., ego, ut tu arguis, agricola Ci., tute argue, quae dicis Ap.; z ACI: arguis occisum esse a Rabirio Saturninum Ci., in vinclis cives Romanos necatos esse arguo Ci., speculatores, non legatos venisse arguit L.

2. pren.
a) ovaditi (ovajati), izda(ja)ti, razode(va)ti, (po)kazati, izkaz(ov)ati, (o)značiti (označevati); le pesn. in neklas.: Cu., Lact., degeneres animos timor arguit V., amantem languor et silentium arguit H.; med.: laudibus arguitur vini vinosus Homerus H. hvaleč vino se kaže za ljubitelja vina, genus arguitur vultu O., apparet virtus arguiturque malis O.
b) dokaz(ov)ati, da je kaj nedopustno, neumestno, nevzdržno, napačno, kaj ovreči, izpodbi(ja)ti, zavrniti (zavračati), grajati: leges... dedit..., quas ne usus quidem longo tempore, qui unus est legum corrector, experiendo argueret L., velut arguens rumorum de se temeritatem Suet., quod et ipsum Fenestella arguit Suet.; z ACI: primusque (Pythagoras) animalia mensis arguit inponi O. je bil zoper to, da...; (o osebah) dolžiti koga zmote, dokaz(ov)ati komu zmoto, da se moti: Plinium arguit ratio temporum Suet., ut (Tiberius) sua confessione argueretur T.
c) dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti koga česa: arguis fatentem; non est satis, accusas Ci., servos... neque arguo neque purgo Ci., qui arguunt L. tožilci, tožniki, qui arguuntur L. obtoženci, okrivljenci, quod reos, ne apud praefectum urbis arguerentur, ad praetorem detulisset T., indicasse est detulisse; arguisse accusasse et convicisse Ulp. (Dig.); z objektnim in predikatnim acc.: filium falsum arguere S. ap. Prisc., Britannicum fratrem... ut subditivum apud patrem arguere conatus est Suet., hunc ut dominum et tyrannum, illum ut proditorem arg. Iust.; v pass. z dvojnim nom.: cum neuter ab eo... mentitus argui posset Vell., qui non rite creatus tribunus arguebatur Q.; (krivda) z gen. criminis: aliquem tanti facinoris, summi sceleris Ci., senatus nec liberat eius culpae regem neque arguit L., qui occupandae rei publicae argui non poterant T.; z abl. criminis: te hoc crimine non arguo Ci., apertum crimen, quo argui posset N.; z de: quaerere de eo crimine, de quo arguatur Ci., de quibus quoniam verbo arguit, verbo satis est negare Ci.; z notranjim obj. kaj kot kaznivo dokazovati ali grajati, kaj očitati, česa dolžiti: hoc ipsum, quod nos arguimus Ci., culpa, quam arguo L., dum arguunt in eo regni votuntatem Vell., venenum arguis Q., arguebat et perperam editos census Suet., taciturnitatem pudoremque pro tristitia et malignitate Suet. grajati kot...;v pass.: multa sunt falsa, quae argui possunt Ci. česar moreš dolžiti človeka; z dvojnim acc.: egomet haec ted(=te) arguo Pl., id, quod me arguis Ci., id unum ex iis, qui sibi rem aperuisset, arguere sese paratam esse L.; z inf. ali ACI: quae me arguit hanc domo ab se surripuisse Pl., corruptum a rege capere Cymen noluisse arguebant N.; v pass. z NCI: occidisse patrem Sex. Roscius arguitur Ci., auctor illius iniuriae fuisse arguebatur Ci. — Od tod adj. pt. pf. argūtus 3, adv.- ē jasno (razločno, očitno) se kažoč; od tod

1. (telesno)
a) očem izrazit, živ, živahen, ognjevit: oculi Ci., O., ocelli O., manus minus arguta Ci., illi (equo) argutum caput (est) V., solea Cat.
b) nav. pesn. ušesom glasen, zvonek, zveneč, brneč, šumeč ipd.: linguae Naev. ap. Nov. glasni, blebetavi, facunditas Pl. zgovoren jezik, hirundo, olores V. ali aves Pr. ali passer Mart. čivkajoč, ščebetajoč, cicadae Mart. cvrčeči, fistula V., serra V. vreščava, aes Mart., aera Sil., pecten V. šušteč, ilex V. ali gramen Col. ali calami Sil. šumeč, nemus V. od pastirskih pesmi odmevajoč, forum O. hrupni, dolor, blanditia Pr. glasna; met. o osebah (= λιγύς) glasen, speven, zgovoren, besedit; (v slabem pomenu) blebetav: civis Pl., doctor argutae fidicen Thaliae H., argutae properet Neareae... cohibere crinem H., poetae H., Tibullus Mart.; subst.: arguti et cauti Pl. oprezni blebetači.
c) vohu ali okusu oster, pronicav: odor argutior Plin., sapores Mart., Pall.

2. pren. v duševnem oziru
a) jasen, pomenljiv: omen Pr., argutissima exta Ci.
b) natančen, podroben, obširen: litterae argutissimae Ci. ep., sedulitas (scribendi) nimium arguta Caelius in Ci. ep.
c) bistroumen, ostroumen, tankočuten, globokomiseln, duhovit, dovtipen: sententiae Ci., verborum ambitūs Ci., poëma... ita elegans, nihil ut fieri possit argutius Ci., dicta argutissima Ci., iudicis argutum acumen H., arguti epigrammaton libelli Mart., argute obrepere Pl., argute loqui Ca. fr. ali conicere, dicere, disserere, respondere Ci., aliquid dicere argutius Ci., de aliqua re argutissime disputare Ci., argutissime in scholis praecipere N. ap. Lact.; o osebah: argutus orator Ci., quis (Catone) in sententiis argutior? Ci.; (v slabem pomenu) premeten, pretkan, presukan, zvit: calo, meretrix H., argutissimi milites Veg.; v besedni igri pri Pl. (Pseudol. 746):ecquid argutust (=argutus[adj.] est)? ali je zvit? malorum facinorum saepissime (sc. argutus)est je bil obtožen; prim.: dedecoris a viro argutam(pravi pt. pf.) meo Pl. (Amphytr. 883).

Opomba: Argūtus kot pravi pt. pf. dobimo le pri Plavtu, sicer se ta pt. nadomešča z accūsātus 3; inf. fut. pass. argūtum īrī: P. F.; pt. fut. act. arguitūrī (nom. pl. masc.): S. ap. Prisc., neizpričano argūtūrus: Prisc.

arhiv samostalnik
1. (ustanova) ▸ levéltár, archívum
2. (zbirka) ▸ archívum, tár
3. v računalništvu (o hrambi datotek) ▸ archív állomány, archívum
Podatke lahko le shranimo v arhiv ali pa jih stisnemo in tako pridobimo nekaj prostora na disku. ▸ Az adatokat csak az archívumban mentsük el vagy tömörítsük, így szert tehetünk egy kis helyre a lemezen.
Povezane iztočnice: varnostni arhiv

4. vinarstvo (prostor za hranjenje vin) ▸ archívum
Ptujska klet pa v svojih arhivih hrani najstarejše vino na Slovenskem. ▸ A legöregebb bort Szlovéniában a Ptuji Pincészet őrzi az archívumában.

arropado

vino arropado kuhano vino

arrōrō (adrōrō) -āre (ad in rōrāre) orositi, namočiti (namakati): herbam vino Macr.

arroser [arɔze] verbe transitif škropiti, zalivati, močiti, namakati, prepojiti, politi; obsuti; figuré podmazati, podkupiti, dati podkupnino

arroser des fleurs zalivati cvetlice
nous nous sommes fait arroser (familier) dež nas je namočil
arroser les assaillants de flèches et de pierres obsuti napadalce s strelicami in kamenjem
arroser son repas d'un bon vin pri obedu piti dobro vino
arroser ses galons (familier) zaliti napredovanje (v službi)
il faut arroser cela! to je treba zaliti!
arroser son café dodati kavi alkohola
arroser le gardien podkupiti čuvaja

arzillo agg. toskansko čil, čvrst; vesel:
un vecchietto arzillo čil starček
vino arzillo toskansko rezno vino

aspro agg.

1. trpek; rezen, kiselkast:
vino aspro rezno vino

2. pren. oster, vreščeč:
l'aspro frinire della cicala ostro cvrčanje škržata
s aspra jezik nezveneči s

3. hrapav, grob

4. pren. strog, trd, grob, tog:
un'aspra disciplina stroga disciplina

5. pren. težaven, težak, težko prehoden:
l'aspro cammino della virtù težavna pot vrline

6. oster, hud, hladen (podnebje):
l'aspro inverno nordico ostra nordijska zima

astenersi^* v. rifl. (pres. mi astēngo)

1. vzdržati se:
astenersi dal vino ne piti vina
astenersi dal manifestare opinioni vzdržati se izražanja mnenj

2. absol. abstinirati se, ne sodelovati:
alle ultime elezioni egli si astenne pri zadnjih volitvah se je abstiniral

atabernado

vino atabernado namizno vino

atufar (raz)jeziti

atufarse razjeziti se; cikati (vino)