Franja

Zadetki iskanja

  • poléči se to subside; to abate; to calm down; (veter) to drop; (žito) to be lodged, to be beaten down; to die away

    jeza se mu bo kmalu polegla his anger will soon subside
    veter se je polegel the wind has dropped
    ko se bo vihar polegel when the storm abates
  • poležáti (v postelji, počivati) to lie in; to have a liedown

    ob nedeljah rad poleži he likes to lie in on Sundays
    po kosilu navadno malo poleži he usually has a short lie-down after lunch; to crease (ali crumple) something by lying on it; (veter žito) to beat down, to lodge
  • poljúbiti (-im) | poljúbljati (-am)

    A) perf., imperf. baciare, dare un bacio, dare baci:
    poljubljam roko, gospa bacio la mano, signora
    pren. veter poljublja krošnje dreves il vento accarezza le fronde degli alberi

    B) poljúbiti se (-im se) | poljúbljati se (-am se) perf., imperf. refl. baciarsi, darsi un bacio, darsi baci

    C) poljúbiti se (-im se) perf. refl. impers. (zljubiti se) volere, aver voglia:
    prišel je, kadar se mu je poljubilo veniva quando voleva
  • pomíriti to appease, to tranquillize, to calm, to quiet; to placate; to reassure; to pacify; to soothe, to assuage; to allay

    pomíriti koga s kom to reconcile someone with someone
    pomíriti se to calm oneself, to calm down
    pomíriti se s kom to become reconciled with someone
    pomíriti se (z usodo itd.) to resign oneself to, to acquiesce (z in), to submit (z to), to give in; (nevihta) to subside, to settle, to abate, (veter) to drop
    pomiri se! calm yourself!
    ta vest me je popolnoma pomirila this news has completely set my mind at rest
    pomíriti (spraviti) dva sovražnika to reconcile two enemies
    pomíriti se s svojo usodo to resign oneself to one's fate
    jeza se mu bo kmalu pomirila his anger will soon subside
    pomíriti deželo to pacify a country
  • Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:

    1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.

    2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.

    3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.

    4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.

    5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.

    6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.

    7. Pompeia Pompêja
    a) soproga Publija Vatinija: Ci.
    b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
    c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.

    8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.

    9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. Adj.

    1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).

    2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell.
  • ponéhati ponehávati to cease; to stop, to finish; (veter) to abate, to get less violent, to slacken; (mraz) to relent; (vročina) to subside, to slacken

    veter ponehuje the wind slackens
    dež ponehuje the rain is slackening off
  • poppa2 f

    1. navt. krma:
    andare col vento in poppa, avere il vento in poppa pren. imeti ugoden veter, dobiti veter v jadra, pluti s polnimi jadri

    2. knjižno ladja
  • posrébati (-am, -ljem) perf.

    1. sorbire, sorseggiare, centellinare

    2. (popiti) bere, scolare:
    skupaj posrebati steklenico vina scolarsi un fiasco di vino

    3. knjiž. (posušiti) seccare, asciugare, prosciugare:
    veter je posrebal luže il vento prosciugò le pozzanghere
  • potegníti (povleči) tirer ; (črto) tracer; produire, polariser ; (zaključke) conclure ; (nazaj) retirer ; (za seboj) tirer après (ali à) soi, entraîner

    potegniti se (zrasti) grandir
    potegniti v brezno, v globino engouffrer
    potegniti iz cigarete tirer sur sa cigarette
    potegniti črto tirer un trait, tracer une ligne
    potegniti kaj za seboj entraîner quelque chose à sa suite
    potegniti koga (za nos) faire une attrape à quelqu'un, mystifier quelqu'un, figurativno, popularno charrier quelqu'un, faire marcher quelqu'un, monter un bateau à quelqu'un
    potegniti s kom se mettre du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un, prendre fait et cause pour quelqu'un, prendre le parti de quelqu'un, embrasser la cause de quelqu'un
    potegniti ročaj zasilne zavore tirer la poignée du signal d'alarme
    potegniti sklep, zaključek former une conclusion, tirer la conséquence de
    potegniti se za kaj intervenir pour quelque chose, intercéder pour quelque chose, soutenir quelque chose, concourir pour quelque chose, s'intéresser à quelque chose
    potegniti se za koga prendre parti pour quelqu'un, appuyer quelqu'un, soutenir quelqu'un, défendre quelqu'un
    valovanje množice ga je potegnilo za seboj il fut entraîné par le remous de la foule
    veter potegne le vent se lève (ali commence à souffler)
  • potegníti (-em) | potegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tirare, trarre:
    potegniti za vrv tirare la fune
    potegniti nož tirare fuori il coltello
    potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
    potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
    potegniti črto tirare, tracciare una linea
    potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
    potegniti dol, gor tirare giù, su
    pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
    šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
    potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
    potegniti nit sfilare, tirare il filo
    pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
    pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.

    2.
    potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
    potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli

    3.
    potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
    potegniti požirek vina fare un sorso

    4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
    ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?

    5. pog. (speljati) portare; far passare:
    potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa

    6. (začeti pihati) tirare:
    potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento

    7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
    potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura

    8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
    za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi

    9. potegniti jo pog. andarsene:
    potegniti jo spat andarsene a letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
    pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
    potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
    pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
    pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
    pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
    pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
    pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio

    B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere

    2. pog. ritirarsi

    3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
    potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.

    4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
    potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
    obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
    blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
    po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio

    5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
    potegnil se je kvišku si tirò su
  • potēnte

    A) agg.

    1. močen, krepek:
    esercito potente močna vojska
    sberla potente krepka klofuta
    vento potente močen veter

    2. močen, učinkovit:
    veleno potente močen strup

    3. med. potenten

    B) m mogočnik
  • potŕgati (-am) perf. ➞ trgati

    1. cogliere, raccogliere, spiccare; vendemmiare

    2. strappare:
    potrgati gumbe strappare i bottoni
    bili so tiho, kot da bi jim kdo jezike potrgal stavano zitti come se qualcuno gli avesse strappato la lingua
    če ne boš tiho, ti bom ušesa potrgal zitto se no ti tiro le orecchie

    3. rompere, distruggere:
    veter je potrgal telefonske žice il vento ha rotto i fili del telefono
  • poupe [pup] féminin, marine krma

    avoir le vent en poupe imeti veter v hrbtu, figuré imeti srečo, biti dobro zapisan, iti proti uspehu
  • pozibávati pozíbati to rock; to swing; to sway; (na kolenu, otroka) to dandle

    veter pozibava drevesa the wind sways the trees
    pozibávati, pozíbati se to rock, (na deski) to seesaw; (ladja) to lurch, to sway, (dete v naročju) to be dandled
    drevesa se pozibavajo v vetru the trees sway in the wind (to and fro)
  • pregíbati1 (-am)

    A) imperf.

    1. muovere; piegare, flettere (le gambe, le dita, le braccia)

    2. (majati) scuotere, piegare:
    veter je pregibal veje dreves il vento piegava i rami degli alberi

    3. lingv. flettere; declinare, coniugare

    4. redko (prepogibati) piegare, ripiegare

    B) pregíbati se (-am se) imperf. refl. muoversi; andare
  • premetávati fourrager, secouer, cahoter , (sem in tja) ballotter

    veter premetava ladjo le vent tourmente (ali ballotte) le navire
    ne -! (zaboja) gare aux chutes!
  • prepévati (-am) imperf.

    1. cantare:
    veselo prepevati cantare allegramente
    prepevati kot slavček cantare divinamente, come un usignolo
    prepevati od sreče cantare dalla felicità
    prepevati otroku uspavanke cantare ninne-nanne al bambino
    v borih prepeva veter i pini mormorano al vento
    pren. prepevaj to svoji ženi questo va' a raccontarlo ad altri
    prepevati komu slavo esaltare, magnificare, levare uno ai sette cieli
    prepevati v domačem zboru cantare nel coro locale

    2. cantare (uccelli):
    kosi, murni prepevajo i merli, i grilli cantano
    pren. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin da queste parti ci sono molti incendi
  • prestájati1 (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.

    1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
    prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
    prestajati krizo attraversare una crisi
    jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna

    2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
    prestati vojno sopravvivere alla guerra
    prestati nevarnost superare un pericolo
    ne prestati izgube non sopportare la perdita
    prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
    ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
    nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
    prestati brez česa poter fare a meno di qcs.

    3. passare, dare, fare:
    prestati izpit superare l'esame
    prestati test fare un test
    prestati preizkušnjo superare la prova

    4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
    veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare
  • pripíhati (-am) perf.

    1. soffiare (folate):
    kakšen veter te je pripihal che buon vento ti ci ha portato

    2. redko venire ansimando, ansando; venire sbuffando
  • pritálen (-lna -o) adj. vicino al suolo, terra terra:
    pritalni veter vento al suolo