Franja

tēndere^*

A) v. tr. (pres. tēndo)

1. napeti, napenjati:
tendere la corda di uno strumento napeti struno glasbila
tendere una fune napenjati vrv
tendere una trappola pren. nastaviti past

2. iztegniti, iztezati:
tendere la mano iztegniti, pomoliti roko
tendere l'orecchio prisluhniti
tendere le palme pren. prositi, rotiti

B) v. intr.

1. težiti k

2. biti nagnjen

3. obrniti, obračati se k:
la stagione tende al caldo sezona se obrača na toplo, letni čas postaja toplejši
un materiale che tende a deteriorarsi material, ki se rad kvari

4. vleči na (barva, okus, vonj):
tendere al grigio vleči na sivo

C) ➞ tēndersi v. rifl. (pres. mi tēndo) napeti se

tendō -ere, tetendī, tentum, redkeje tēnsum (indoev. kor. *ten-d- napenjati, vleči, natezati; prim. skr. tanṓti (on) napenja, vleče, nateza, tántiḥ vrv, konopec, struna, tanuḥ raztegnjen, tanek, nežen, gr. ταναός iztegnjen, raztegnjen, sl. tanek, tenek = stvnem. dunni = nem. dünn, lat. teneo, tener, tenor, tenāx, tenuis, tenus, gr. τείνω = lat. tendo, τόνος napon, napetost, ton, sl. tegniti, got. þanjan = stvnem. den(n)en = nem. dehnen)

I. trans. in intr.

1. nape(nja)ti, tegniti, nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): chordam Pl., barbiton H. napeti strune na liro, arcum (in aliquem) V., H., O., arcus tensus Stat., nervi tenduntur Col., tentus nervus O., lora, retro habenas O., vincula O., rete accipitri Ter. ali retia (alicui) H., O. ali plagam, plagas Pac. ap. Fest., Ci. ali conopia Pr. ali casses alicui Tib. nastaviti (nastavljati); v obscenem pomenu: alutam Mart., tenta dei vena (= penis) Pr.; od tod subst.
a) tentus -ī, m pohotnik, pohotnež, mrkáč: Mart.
b) tenta -ōrum, n moško spolovilo, penis, „kurec“, „tič“: Cat.; pren.: tendere retia alicui Pr., insidias Ci. idr. ali dolos alicui Ph. zalezovati koga, prežati na koga, pripraviti (pripravljati) komu zasedo, sermone benigno noctem H. prebiti, krajšati, animum vigilem Stat. napenjati, ultra legem opus H. ostriti.

2. nape(nja)ti, razpe(nja)ti, raztegniti (raztegovati, raztezati), širiti, razširiti (razširjati): arbor tendit ramos V. razpenja, širi, (sc. ventus) tendit vela V.; o telesu: tenditur in longam alvum O. se razteza v … (sc. herbae) ubera tendunt V. polnijo (napolnjujejo) vimena (z mlekom), ilia tendere V. napenjati lakotnice = težko sopihati, tentus omaso H. napet od drobovine, poln drobovine; occ.
a) (razpeti plahte, kože =) postaviti (postavljati), razpe(nja)ti (šotor), bivati v šotorih, šotoriti, taboriti: praetorium C., cubilia H.; brez obj. (= tentoria tendere): sub vallo tendebant C., legio tendebat in arvis V., in iisdem castris, in angusto L., Lugduni T., sub vallo C., procul urbe Cu., seorsus a ceteris Cu., iuxta Dolabellae hortos Suet.
b) iztegniti (iztegovati, iztezati), prožiti, viti: manūs, palmas, bracchia, dextram Ci., L., V., dextram alicui Ci. podati; s krajevnim določilom: manus ad caelum C., bracchia ad caelum O. ali ad aliquem O., C., palmas super aequora O., bracchia in ripam, ad discedentem O., manum in litora O.; pesn. z dat.: bracchia Argo (proti Argom) O., caelo palmas cum voce V.
c) (z iztegnjeno roko) nuditi, ponuditi (ponujati), (iz)prožiti, pokloniti (poklanjati), podariti (podarjati), (po)moliti: parvum patri tendebat Iulum V., tu munera supplex tende V.; pren.: opem amicis porrigere atque tendere Ci., praesidium clientibus Ci.
d) kam nameriti (namerjati), naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati), uravna(va)ti; brez obj. = jadrati, pluti, iti, hiteti, speti, napotiti se, upotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, kreniti idr.; prvotno z meton. obj. (o izstrelkih, zlasti puščicah): sagittas arcu H. ali spicula cornu V. ali ferrum V. streljati, izstreliti (izstreljevati); potem zevg.: oculos telumque V.; samo: lumina ad caelum V.; tako tudi meton. o napenjanju jader: iter velis V. napeti jadra za odhod; od tod iter ad dominum O. ali unde et quo tenderent cursum L. ali ex acie in Capitolia Sil. ubrati pot, napotiti se, kreniti, upotiti se, lintea (= vela) ad portus Pharios Pr. izpluti (odpluti) proti … , fugam V. napotiti se v beg, pognati se v beg; brez obj. (prvotno vela tendere): tendimus in Latium V. plovemo (plujemo, jadramo), noctes tendunt in lucem O. se bližajo dnevu, quo tendis? H., inde per inmensum croceo velatus amictu aethera digreditur Ciconumque Hymenaeus ad oras tendit O., in adversos, in hostem V. iti nad sovražnike (sovražnika), spustiti se nad … , pognati se (zadreviti se) nad … , naskočiti … , ante signa Auct. b. Alex. stopiti pred … ; z acc. smeri: Beneventum H., Romam Eutr., haec limina V., Venusiam Ci., ad aedes H.
e) iztegniti (iztegovati, iztezati) se, dvigniti (dvigovati, dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati, vzdigati) se: sursum tendit palmes Col., levia in sublime tendentia Plin., tunc aethera tundit (po novejših izdajah tundit) extremique fragor convexa irrumpit Olympi Lucan.
f) metaf. (o neživih subj.) vleči se, seči (segati, sezati), raztezati (raztegovati) se, doseči (dosegati, dosezati), biti razširjen, razprostirati se, teči, potekati: via tendit sub moenia V., quercus radice in Tartara tendit V., Tartarus tendit sub umbras V., quā nunc se ponti plaga caerulea tendit Lucr., seu mollis quā tendit Ionia Pr., quā se campis squalentibus Africa tendit Sil., Taurus mons ad occasum tendens Plin., gula tendit ad stomachum Plin., ad finem caeli medio tenduntur ab orbe squalentes campi Sil.; o času = raztegniti (raztegovati, raztezati), daljšati, podaljšati (podaljševati): quamvis (sc. dies) aestivis tendantur solibus, breves videbuntur Hier. —

II. intr.

1. meriti na kaj, gnati se za čim, težiti za čim, stremeti za čim, hrepeneti po čem, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, skušati doseči (dosegati, dosezati) kaj, skušati se dokopati do česa, skušati domoči se do česa, zateči (zatekati) se k čemu, nagniti (nagibati) se k čemu, čutiti naklonjenost (simpatijo, nagnjenost) do česa, biti nagnjen k čemu, biti dejaven (aktiven) kje, na kakem področju ipd.; izraz je treba razumeti metaf.: ad sua quisque consilia L. ali ad alienam opem L. zateči (zatekati) se, quo tendis? V. kaj misliš?, kaj hočeš doseči?, do česa se hočeš dokopati?, do česa se hočeš domoči?, non dices hodie, quorsum haec tam putida tendant H. kam da meri, kam neki meri, tenes, quorsum haec tendant, quae loquor Pl.; occ.
a) nagibati se k čemu, vleči koga k čemu, delovati v kaki smeri, biti dejaven kje, pri čem: frater ad eloquium tendebat O., ad Carthaginienses, ad societatem Romanam L., ad reliqua alacri tendebamus animo Ci., ad altiora et non concessa Ci., ad iurgium Ter. iskati prepir.
b) delovati proti komu, nasprotovati komu, upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se po robu komu, nasprotovati, protiviti se komu, starejše zoprvati komu: nequiquam iis contra tendentibus L., nequiquam contra Micythione et Xenoclide tendentibus L., frustra cerno te tendere contra V., remigum pars contra tendere T., adversus tendendo nihil movit socios L.

2. napenjati se, boriti se, upirati se, braniti se, nuditi odpor: vasto certamine tendunt V., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., summā vi S. na vso moč, z vso silo, z vsemi silami, quod summā vi tenderent L. za kar bi se morali … potegovati; metaf. (po)truditi se, prizadevati si, (po)skušati, stremeti: haud sane tetenderunt L. niso bili kaj posebej prizadevni, acrius tendenti concedere T.; z notranjim obj.: voces numquam idem atque unum tendentium Cu. hotečih; pesn. z inf.: H. (tudi L. in T.), Laocoon manibus tendit divellere nodos V., expellere tendunt nunc hi, nunc illi V.; z ACI: hoc regnum gentibus esse dea tendit V. = prizadevanje boginje je (boginja si prizadeva), da … (s povednim stavkom!); toda (pomenu primerno) v prozi s finalnim stavkom: tribuni tendebant acrius, ut eos suspectos facerent L.

Opomba: Star. obl. iz okrajšanega kor. *ten- (gl. zgoraj) tennitur = tenditur: quia non rete accipitri tennitur neque milvo, qui male faciunt nobis; illis qui nil faciunt tennitur, quia enim in illis fructus est, in illis opera luditur Ter.

throw^*2 [ɵróu] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, zagnati, zalučati; treščiti
železnica vreči s tračnic; podreti, zrušiti, premagati; zvreči (jezdeca); odvreči (kožo, o kači); izgubljati (perje, dlako); nasuti (nasip); nametati; skotiti (mlade); izstreliti (naboj); izigrati (karto), odvreči; sukati, oblikovati, modelirati (v lončarstvu); hitro položiti, zgraditi (most); predati, izročiti (oblast); prestaviti (čete); izraziti, prevesti (into v)
nagnati, napoditi, pognati; razpisati (natečaj)
ameriško, pogovorno z goljufivim, sleparskim namenom izgubiti (the race dirko)

to throw a banquet (a dance) dati, prirediti banket (ples)
to throw the bull ameriško, sleng širokoustiti se, lagati (da se kar kadi)
to throw a chest sleng prsiti se, postavljati se
he was thrown with bad companions zašel je v slabo družbo
to throw dust in s.o.'s eyes figurativno metati komu pesek v oči
he threw his eyes to the ground figurativno povesil je oči
to throw a fit sleng razkačiti se
to throw a gun on s.o. ameriško nameriti revolver na koga
to throw one's heart (soul, life, spirit) into s.th. popolnoma se predati neki stvari
to throw light on s.th. osvetliti, pojasniti kaj
to throw the javelin šport metati kopje
to throw good money after bad figurativno zopet izgubiti denar, ko skušamo popraviti neko drugo izgubo
to throw open naglo (na široko, na stežaj) odpreti
to throw overboard figurativno rešiti se (česa), vreči s sebe
to throw o.s. zaupati se, izročiti se (upon s.o. komu)
to be thrown upon o.s. biti sam nase navezan
to throw a rope to s.o. vreči komu vrv; figurativno pomagati komu
to throw a sop to s.o. figurativno stisniti komu (napitnino, podkupnino), z drobtinico koga utišali
to throw a scare into s.o. pognati komu strah v kosti
to throw stones at s.o. vreči kamenje na koga, figurativno obdolžiti koga
to throw s.th. in s.o.'s teeth vreči komu kaj, v obraz očitati komu kaj
to throw cold water on z mrzlo vodo politi, figurativno odvzeti pogum; spodbijati vrednost, zasluge (kake osebe)
to throw o.s. into work vreči se na delo
to throw one's daughter at the head of a young man vsiljevati svojo hčer mlademu moškemu

tirage [tiraž] masculin

1. vlečenje; (loterijsko) žrebanje; figuré trenje, nesoglasje, težava

2. tiskanje, tisk, odtis; naklada, izdaja; photographie kopiranje; commerce trasiranje (menice)

tirage global celotna, skupna naklada
tirage de luxe luksusna izdaja
tirage à part posebni odtis, separat
tirage au sort žrebanje
tirage d'une loterie loterijsko žrebanje
cordon masculin de tirage vrv za vlečenje
jour masculin de tirage dan žrebanja
journal masculin à grand, gros, fort tirage časopis z veliko naklado
(photographie) le développement et le tirage d'une pellicule razvijanje in kopiranje filma
le poêle n'a pas de tirage pečne vleče
(familier) il y aura du tirage bodo težave, ne bo (šlo) lahkó
il y a du tirage entre eux so trenja med njima, njimi

tirante napet

tirante m zaviralna veriga
tirantes pl naramnice; vlečna vrv

trā-iciō (soobl. prvotnega trāns-iciō) -ere -iēcī -iectum (trāns in iacère)

I.

1. čez (preko) vreči, metati, ustreliti (streljati), položiti (polagati), prenesti (prenašati), (po)čez dati (dajati), déti, dejáti (dévati): neque ullum telum traiciebatur C., vexillum trans vallum traiecit L., pontibus traiectis Hirt. (po)čez položiti moste (mostove) (od stolpa do stolpa); pesn.: funis traiectus V. okoli (jambora) ovita vrv, malis antennisque de nave in navem traiectis L. čez upogniti, upogniti, tako da molijo nad (čez) … , pondus (sc. corporis) equo alterno Pr., pedes super acervos Pr. ali per ardentes acervos membra O. preskočiti; pren.: arbitrium traiecit in omnes O. je prenesel, ex illius invidiā aliquid in te traicere Ci.

2. vtakniti (vtikati) skozi kaj, pretakniti (pretikati): perticas Varr., traiectus per aures surculus Plin.

3. preli(va)ti, presuti (presipati, presipavati): aliquid in alia vasa Varr.

4. metaf. spraviti (spravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), voziti, prevesti (prevažati) kam (v, na, čez kaj): Athenas magnam partem fortunarum suarum traiecit N., pecora in saltūs Iust., legiones in Siciliam L., copias trans flumen C. ali trans fluvium L.; pass.: traiectus in Africam Ci. ali in Galliam T.; z acc. (redkeje abl.) predmeta, s katerim se vrši dejanje; ta acc. je odvisen le od praep., s katero je glag. zložen: Caesar equitum partem flumen transiecit C., exercitus Pado traiectus Cremonam L.; refl.: sese duabus navibus in Africam L., sese ex regiā ad aliquem C., sese Alpes Brutus in Ci. ep.; pren.: traicere verba Ci. prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati), dolore lateris traiecto in cor H. bolečina je udarila na srce. —

II.

1. prekoračiti (prekoračevati) kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti, prevesti (prevažati) se čez kaj, preko česa, prebroditi kaj, prebresti kaj, prebi(ja)ti se čez kaj, iti (priti) čez kaj, prek(o) česa, preiti (prehajati): ratibus Trebiam L., Rhodanus traiectus L.; obj. ni izražen: classis ex Africa traicit (sc. mare) L., traicere classe praedatum in Africam L., Aegaeo mari traiecit L., ex Hispania in Mauretaniam L., Cassandriam inde L., huc hibernis iam mensibus Suet., nando (sc. flumen) L., Suet. preplavati reko, plavati čez reko; pren.: ad nos traiecturum illud incendium esse L. ali traiecturum id malum in coloniam L. da udari (preide) na (v) …

2.
a) metaje preseči (presegati, presezati) kaj s čim: murum iaculo Ci. (metalno) kopje vreči (metati) čez zidovje.
b) prebosti (prebadati), predreti (predirati): pilum mittit atque murum traicit C., aliquem gladio Auct. b. Alx., aliquem venabulo L., ei femur tragulā traiecit C., lanceā infestā medium femur alicuius Hirt., cervum sparo tragulāve Varr. fr., tegimentum tormento C., sibi gladio pectus Auct. b. Afr., se cultro coquinari Varr.; pesn.: sagitta … tempora ferro traicit (po novejših izdajah transigit) V.; z gr. acc.: traiectus terga sagittā O.; occ. predreti (predirati) kaj, prodreti (prodirati) skozi kaj, prebi(ja)ti kaj, prebi(ja)ti se skozi kaj: magna pars equitum mediam traiecit aciem L.

trēfolo m

1. pramen, stremen:
fune a trefoli stremenska vrv

2. pren. toskansko nemiren otrok

urvum (urbum) -ī, n (iz * u̯r̥vo-, indoev. kor. *u̯er- upogibati, vrteti, kriviti; vezati, nizati; prim. skr. ūrúḥ stegno, urvám korito, sl. vrv = let. vìrve, lat. [iz razširjenega kor.] vertō, vermis; prim. tudi osk. uruvú meja, mejna pot, gr. ὅρος, jon. οὖρος, dor. ὅρƑος meja, mejna brazda) ukrivljeni del pluga, plugova krivina, s katero so starodavniki določali obseg novega mesta (prim. urvō): Dig., † impurro † fictum ab urvo, quod ita flexum ut redeat sursum versus ut in aratro quod est urvum Varr., quare et oppida quae prius erant circumducta aratro ab orbe et urvo urb[s]es[t] Varr.

utŕgati (-am) | utrgávati (-am)

A) perf., imperf.

1. cogliere, spiccare:
utrgati gobo, rožo cogliere un fungo, un fiore

2. strappare, rompere:
utrgati vrv rompere la fune

3. detrarre, defalcare:
utrgati od plače detrarre dal salario

4. pren. (odvzeti) sottrarre; prendere, portar via, assorbire:
utrgali so mu del zemlje gli hanno sottratto parte del terreno
študij mu utrga veliko časa lo studio assorbe molto del suo tempo

B) utŕgati se (-am se) perf. refl.

1. staccarsi; franare:
pobočje se je utrgalo il pendio è franato

2. pren. distaccarsi, andarsene; delinearsi:
v temi se je utrgala senca nelle tenebre si delineò un'ombra

3. pren. balenare; scoppiare:
na nebu se je utrgal blisk nel cielo balenò un fulmine
v dvorani se je utrgalo ploskanje nella sala scoppiò fragoroso un applauso
nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un nubifragio
tako se je napil, da se mu je utrgalo si ubriacò al punto da uscire di senno

C) utŕgati si (-am si) | utrgávati si (-am si) perf., imperf. refl. sacrificare:
utrgati si čas sacrificare del tempo
pren. utrgati si od ust togliersi, cavarsi (il pane) di bocca

V, v [vi:]

1. samostalnik
množina V's, v's; Vs, vs
(črka) V, v; znak za rimsko številko 5
ameriško, pogovorno petdolarski bankovec; predmet v obliki črke V
(= the V sign) znak zmage (dva prsta, dvignjena kvišku v obliki črke V)

capital (ali large) V veliki V
little (ali small) v mali v

2. pridevnik
ki ima obliko črke V; klinast

V-belt tehnično klinast jermen
V-day Dan zmage
V-groove klinast utor
V-pulley škripec za vrv
V-shaped ki ima obliko črke V
V-sign znak zmage

várnosten (-tna -o) adj. di sicurezza, precauzionale:
varnostni organi organi di pubblica sicurezza
avt. varnostni pas cintura di sicurezza
elektronski varnostni sistem sistema di sicurezza elettronico
varnostna naprava congegno, dispositivo di sicurezza
varnostni ukrep misura di sicurezza, misura precauzionale
teh. varnostni ventil valvola di sicurezza
varnostno steklo vetro di sicurezza
varnostna zaponka spilla di sicurezza
protivlomna varnostna naprava congegno antifurto
navt. varnostna brv scalandrone
varnostna ključavnica serratura di sicurezza
varnostna mreža rete di sicurezza
avt. varnostna ograja guardavia, guardrail
avt. varnostna razdalja distanza di sicurezza
mont. varnostna svetilka lampada da minatore, lampada Davy
šport. varnostna vez attacco di sicurezza
navt. varnostna vrv passerino
elektr. varnostna vtičnica presa con contatto di terra
teh. varnostna zaponka copiglia di sicurezza
varnostni faktor coefficiente di sicurezza
Varnostni svet OZN Consiglio di Sicurezza dell'ONU
avt. varnostni trikotnik triangolo di segnalazione
varnostno območje zona di sicurezza

vátel (-tla) m (starinska dolžinska mera, ca. 77 cm) braccio (pl. braccia):
deset vatlov dolga vrv una fune lunga dieci braccia
meriti kaj z vatlom današnjih dni misurare qcs. (del passato) col metro odierno
meriti druge po svojem vatlu valutare gli altri col metro usato per sé

vez¹ [é] ženski spol (-i …) (vrv, spona) die Fessel, das Band; šport smuči: die Bindung (varnostna Sicherheitsbindung)
del vezi das Bindungslement
vezi množina in zamašena usta: die Knebelung
šport die Kabelbindung

vieō -ēre, (—), viētum (indoev. baza *u̯ei̯H- viti, upogibati; prim. skr. vyáyati vije, zavija, váyati tke, plete, vītāḥ zavit, ovit, navit, vīṭikā vez, obveza; prim. gr. ἴτυς, eol. Ƒίτυς obod kolesa, rob ščita, ἰτέα vrba, οἶσος beka, lat. vitus, vitex, vitta, vitium, vītis, vimen, vīmentum, vīminētum, viēscō, viētus, sl. viti, vitica, svitek, zvit, vitel, lit. výti sukati, stvnem. wid vrv, wīda vrba, stvnem. wintan = nem. winden, stvnem. wandjan, nem. wenden, got. biwindan ovi(ja)ti) vezati, plesti, splesti (spletati): Don. idr., ibant malaci viere Veneriam corollam Enn. ap. Varr., Enn. ap. Fest., Enn. ap. Non., quod ex viminibus vietur Varr., vimina, unde viendo quid facias Varr.; metaf.: viere versūs Varr. (Isid. piše, ko navaja to mesto: viere carmina).

vijačn|i (-a, -o) Schrauben- (ključ der Schraubenschlüssel, navoj das Schraubengewinde, zobnik das Schraubenrad, gred die Schraubenwelle, ploskev die Schraubenfläche, povezava die Schraubenverbindung, stiskalnica die Schraubenpresse, varovalka die Schraubensicherung, podnožje der Schraubsockel, sučna os die Schraubenachse), Spiral- (sveder der Spiralbohrer, vrv das Spiralseil)

vinciō -īre, vinxī, vinctum (razširjen iz kor. *u̯ei- v glag. viēre; prim. skr. viśam zanka, spona, vrv, vi-vyákti obsega, oklepa, lat. vinc(u)lum, vicia)

1. zvezati (zvezovati), zavezati (zavezovati), povezati (povezovati), spe(nja)ti, ovi(ja)ti: Pr., Tib., Col., Q. idr., aliquem catenis vincire Pl., L., O., Vell., catenā vinctus S., catenis vinctus C., aureis conpedibus Dareum vinciunt Cu., Dareus … aureis compedibus catenisque … vincitur Iust., aliquem nervo aut compedibus vincire Gell., cum apparitor verecundia maiestatis Postumi laxe vinciret L., manus post tergum L. ali post terga V., pedes fasciis Ci., alte suras vincire cothurno V. povezovati, anule, formosae vincture digitum puellae O. ki boš oklepal, virgo vincto pectore Ter. prežetih prsi, tempora floribus vincire H., verbenā tempora (gr. acc.) vincti V., colla … boum vinctorum cornua (gr. acc.) vittis O., vincitur vitibus ulmus O.

2. occ. koga zvezati = dati (dajati) v spone, dati (dajati) v okove, vkleniti (vklepati), vkovati, okovati, nadeti komu verige, starejše spotati koga (naspr. resolvere): aliquem adservare vinctum Pl., Ter., Plin. iun., facinus est vincire civem Romanum Ci., vinctos (ujetnike) solvere Ci., vinctus traditur S., liberi parentes alant aut vinciantur Q., corpus vinctum (naspr. liberum) Sen. ph., ut me vinciret T.; pesn. pren.: vi Veneris vinctus Pl., somno vincti L. v sponah spanja = trdo speči, somno vincta iacebas O., mentem multo vincire Lyaeo (= vino) Pr., me retinent vinctum vincla puellae Pr., freta glacie vincta O. v led vkovano morje.

3. metaf.
a) koga vezati, obvezati (obvezovati), zavezati (zavezovati), naložiti (nalagati) komu dolžnost, zadolžiti (zadolževati) koga: Iovis nomine vincta testimoniorum fides Ci., esse tuam vinctam numine teste fidem O., vincire animum alienis donis, spadonis animum stupro, aliquem pacto matrimonio (ali po drugih matrimonii) T.
b) utrditi (utrjati, utrjevati), (za)varovati, zaščititi: loca praesidiis Ci. ep., ubi non certo vincitur foedere lectus Pr.
c) s čarovno močjo zavezati (zavezovati), (za)čarati, (o)bajati, očarati: hostiles linguas inimicaque vinximus ora O.
d) omejiti (omejevati), utesniti (utesnjevati), ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati): lege vincta Thalia O., omnia, quae dilapsa fluxerunt; severis legibus vincienda sunt Ci., si turpissime se illa pars animi geret, vinciatur Ci., hanc belluam vinctam auspiciis solvit subito consul Ci., vitis (= vino) vinctura linguam (sc. ebrietate) V. ki bo oviralo.
e) kot ret.t.t. (o nevezanem in vezanem govoru) (z)vezati, stisniti (stiskati) v kaj: verba, sententias Ci., membra orationis sunt numeris vincienda Ci., alterum poëma est nimis vinctum Ci., prosa, oratio vincta Q. umerjen.

viseč [é] (-a, -e) hängend, aufgehängt, prosto: freihängend; Hänge- ( gradbeništvo, arhitekturaglavič der Hängeknauf, most die Hängebrücke, nagelj die Hängenelke, oder das Hängegerüst, greda gradbeništvo, arhitektura der Hängebalken, brv der Hängesteg, konstrukcija die Hängekonstruktion, kupola die Hängekuppel, mreža die Hängematte, polica das Hängeregal, gradbeništvo, arhitektura streha das Hängedach, vrstica die Hängezeile, vrv das Hängeseil)

vlačílen (de) remorque, de remorquage

vlačilna steza (ob reki, kanalu) chemin moški spol de halage
vlačilna vrv filin moški spol (ali cordage moški spol) de remorque (ali de traction)
vlačilni kabel câble moški spol de remorquage (ali de remorque), remorque ženski spol

vlačílen (-lna -o) adj. da tiro; di, per trazione:
vlačilna vrv fune da tiro
mat. vlačilna krivulja (traktrisa) trattrice
vlačilna motika marra
rib. vlačilna mreža rete a strascico, resta, paranza
navt. vlačilna steza (strada) alzaia

vlačílen de remolque

vlačilna steza (ob reki, kanalu itd.) cantino m de sirga, camino de remolque
vlačilna vrv cuerda f (ali cable m) de remolque