Franja

Gordium -iī, n (Γόρδιον) Górdij, glavno mesto kralja Gordija (ob Sangariju) v Veliki Frigiji, ki je slovelo zaradi gordijskega vozla (gl. Gordius -iī ): L., CU., PLIN., IUST. Od tod adj. Gordius 3 gordijski: nodus Gordius AMM.

Gordius -iī, m (Γόρδιος) Górdij, sprva preprost kmet, pozneje kralj Velike Frigije, ustanovitelj kraljevske rodovine. Jarem svojega v nekem gordijskem svetišču hranjenega voza je imel zvezan z umetnim, nerazvozljivim vozlom (nodus Gordii), o katerem se je govorilo, da bo tisti, ki ga razvozla, kralj vse Azije; presekal ga je Aleksander Veliki: CU., IUST.

goslaš moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Geigenrochen (brazilski Brasilianischer Geigenrochen, navadni Gemeiner Geigenrochen, pegasti Gefleckter Geigenrochen, veliki Riesen-Geigenrochen)

góspa ž
1. dial. gospa: o gospo, kuda
2. Velika, Mala gospa veliki, mali šmaren, Blažena gospa mati božja
3. bot. zelena mušnica, Amanita phalloides

gȍspođa ž
1. gospa: gospođa Marković; gospođa doktor = gospođa doktorica
2. dama: dvorska gospođa
3. Velika, Mala gospođa veliki, mali šmaren

govnač moški spol (-a …) živalstvo, zoologija (skarabej) der Pillendreher
veliki govnač Großer Mistkäfer, der [Roßkäfer] Rosskäfer
mali govnač Dungkäfer

grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec

grande

A) agg.

1. velik:
sala grande velika dvorana
fare grandi viaggi veliko potovati
avere un gran giro d'affari imeti velik promet
avere una gran sete biti hudo žejen
lettera grande velika črka
famiglia grande številna družina
andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
il grande Galilei veliki Galilei
Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
gran ciambellano veliki komornik

2. visok, velik, krepek:
è un uomo grande krepek mož je

3. velik, svečan, pomemben:
il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
un gran bugiardo hud, velik lažnivec

5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
un gran bel quadro zelo lepa slika

B) m (tudi f)

1. odrasel, odrasla oseba:
si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
farsi grande bahati se, domišljati si

3. hist. grand:
grande di Spagna španski grand

4. veliko, sijajno, veličina:
ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno

grātia -ae, f (grātus)

I. večinoma pass.,

1. milina, ljubkost, draž(est), prikupnost, všečnost: gratia formae O., neque abest facundis gratia dictis O., gratia non deest verbis PR., gr. in vultu Q., vinis gratiam affert fumus PLIN. slast, gr. villae PLIN. IUN.; meton. (o osebi) ljubljenec: ut tu gratia nostra fores O.

2. pooseb. Grātia -ae, f Gracija, boginja miline, večinoma v pl. Grātiae -ārum, f Grácije, Jupitrove in Evrinomine hčere, boginje veselega uživanja. Gracije so grške Χάριτες in pomenijo po nravstvenosti in čutu za lepo uravnano, z lepotičjem in veseljem olepšano družabno življenje. Heziod imenuje tri: Aglajo ( Ἀγλαΐα = svečana sijajnost), Evfrozino (Εὐφροσύνη = svečano veselje) in Talijo (Θάλεια = cvetoča sreča): Q., iunctaeque nymphis Gratiae decentes H.; po poznejši razlagi pomenijo tudi hvaležnost, dobrotljivost: SEN. PH.; sg. kolekt.: rixarum metuens Gratia H., non Hymenaeus adest, non illi Gratia lecto O.

3. meton. milost (pri drugih, favor pa je milost, ki jo drugim izkazujemo), naklonjenost (drugih), priljubljenost, veljava, ugled(nost): si suam gratiam Romani velint, posse iis (Gerulanos) utiles esse amicos C., homo summā gratiā CI., non comparat se tecum gratiā P. Quinctius CI., mihi gratia est O. sem v milosti, priljubljen sem, si qua est ea gratia O. če ti to ugaja, magnā gratiā (in gratiā CI.) esse apud aliquem C. v (veliki) milosti biti pri kom, gratiam alicuius sibi conciliare CI., N. ali gratiam ab aliquo (apud aliquem L.) parere S. FR. ali gratiam ab aliquo (ad, apud aliquem L., alicuius CU.) inire CI., C. pridobiti si naklonjenost (milost) koga, prikupiti (priljubiti) se komu, ab aliquo gratiam inisse, quod ... CI., quia plures ineuntur gratiae CI. milost pri več ljudeh, aliquem apud aliquem in gratiā (in gratiam) ponere CI. EP. priljubiti koga komu, in antiquum locum gratiae restitui C. zopet prejšnjo veljavo (ugled) zadobiti, gratiā plurimum posse, valere CI., C., quod apud alios gratiam, apud alios offensionem habet PLIN.; z gen.: gratia Luculli CI. ugled, Chrysogoni CI., Caesenniae CI., matris O. materin ugled, ljubezen do matere, plena est promissi gratia vestri O. naklonjenost, ki jo vaša obljuba kaže; adv. zveze: per gratiam PL., TER. ali cum gratia TER., L. zlepa, zdobra, iz dobre volje, per bonam gratiam PL. ali cum bona gratia TER., CI. prav (čisto) zdobra, zlepa, dobrovoljno, prostovoljno, cum mala gratia TER. v sovraštvu, sovražno, sine gratia SEN. RH. ne zdobra, ne zlepa, ne dobrovoljno, ne prostovoljno; occ. prijateljsko razmerje, prijateljstvo, sloga, složnost, ljubezen, dobrohotnost: de hinc spero aeternam inter nos gratiam fore TER., componere gratiam inter eas TER., aliquem, in gratiam redigere TER. ali restituere TER., CI. EP. ali reducere TER., CI. koga spraviti, - pobotati, - zbogati, aliquem cum aliquo reducere, reconciliare, restituere in gratiam CI. koga zopet spraviti s kom, esse in gratia cum aliquo CI., in gratiam redire cum aliquo CI. ali in gratiam reverti cum aliquo L., PETR., SEN. PH. zopet se spraviti (pobotati, zbogati, sprijazniti) s kom, si qui meum cum inimico suo reditum in gratiam vituperabant CI. mojo spravo z ..., solida est mihi gratia tecum O., (Ilithyiam) difficilem Alcmenae Iunonis gratia fecit O. prijateljstvo z Junono, reconciliandam cum Perdicca gratiam censebant CU., cum Thebanis gratiam pacis reconciliat IUST.; v pl. = prijateljske zveze: externas gratias quaesivere T.

II. večinoma act.

1. milost ali naklonjenost (ki jo izkazujemo drugim), prijaznost, ustrežljivost, uslužnost, usluga, ljubeznivost, vljudnost, (v slabem pomenu) pristran(sk)ost: gratiam alicui facere PL. ali dare TER. ugoditi komu, ergo ab eo petito gratiam istam PL., peto a te hanc gratiam CI., petivit in beneficii loco et gratiae, ut ... CI. kot dobroto in milost, gratia apud eos vim aequi tenuit L. pristran(sk)ost, gratiam dicendi facere L. milostno komu dovoliti da govori, tako tudi: gratiam reddendi equi facere SUET.; pl. gratiae izkazovanje naklonjenosti: Murenae provincia multas bonas gratias ... attulit CI., non excellentibus gratiis paucorum, sed universi populi Rom. iudicio consulem factum CI.; occ.
a) veselje, radost, zadovoljstvo: VELL., IUST. quem cum omnium gratia occidere noluit CI. v veselje vseh, cum gratia imperatoris L. v zadovoljstvo, in gratiam levium ... sociorum L. ali condemnatam ... Lepidam, in gratiam Quirini SUET. zaveznikom –, Kvirinu na ljubo, in praeteritam iudicii gratiam L. zaradi ugodne razsodbe = ker ga je narod oprostil.
b) spregled, prizanašanje, odpuščanje, oprostitev: delicti gratiam facere S. krivdo milostno spregledati, oprostiti krivde, omnium tibi, quae nefarie es ausus, gratiam facio L. odpuščam ti vse, kar ..., iuris iurandi gratiam facere PL., ICTI. prisege odvezati, de cena facio gratiam PL. = zahvaljujem se (= hvala) za obed, ne morem priti, criminum gratia SUET. Pogosto adv. abl. sg. grātiā (stoji za odnosnico v gen. (postpositio)), pravzaprav na ljubo, od tod zaradi, zavoljo: nuptiarum gratiā haec sunt ficta atque incepta omnia TER., quem ... honoris gratia (τιμῆς χάριν) nomino CI., quas familias honestatis gratia nomino CI., ut ipsas bestias hominum gratia generatas esse videamus CI., exempli gratia CI., N., PLIN., Q. ali verbi gratia CI. za zgled, na primer, simulabat sese negotii gratia properare S., cibi aut potionis gratia L., praesentis gratia litis Q.; gratiā pred gen.: gratia lenitatis, gratia significationis Q., gratia patris LAMP.; z gen. gerundii ali gerundivi: Q., GELL., commonendi gratia dicam CI., colloquendi gratia, hiemandi gratia, placandi gratia, simulandi gratia, temptandi gratia S., purgandi gratia C., huius accusandi gratia N.; nam. gen. osebnih zaimkov se uporablja abl. f. svojilnih zaimkov: meā, tuā, nostrā, vestrā gratiā = zaradi mene, tebe, nas, vas; tudi eā gratiā (= eius rei gratiā) TER., S. zato, quā gratiā (= cuius rei gratiā) TER.

2. hvala, zahvala, hvaležnost: gratia est TER. hvala(lepa)! gratia est (sc. tibi) PL. zahvalim (zahvaljujem) se ti, hvala (ti) = moram odkloniti, moram reči ne, dis gratia TER. ali gratia dis (sc. sit) O. hvala (bodi) bogovom (bogu), gratia magna Iovi TIB., gratiam ferre alicuius rei L. zahvalo prejeti za kaj, ab utrisque parem gratiam trahere IUST. (za)dobiti, meritam dis immortalibus gratiam ... persolvere CI. dolžno hvalo izkazati, diis gratiam debere CI. bogovom biti dolžan hvalo, gratiam referre hvaležnost v dejanju (dejansko) izkazati, hvaležnega se izkazati: gratiam referre bonam ali meritam debitamque ali iustam ac debitam CI., gratiam referre parem CI. vrniti, kakor je bilo posojeno, dati (vrniti) milo za drago, vračati (vrniti) nemilo za nedrago; tudi gratias referre: pollicebar me ... praesentem tibi gratias relaturum CI., referre gratiam (o plodonosni njivi) COL.; iron.: praeclaram populo Rom. refers gratiam CI., včasih pomeni gratiam referre (iron.) vračati = maščevati se: TER., CI.; gratiam (v relat. pl. tudi gratias) habere alicui hvalo vedeti, hvaležen biti, zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: gratiam habere maximam TER. ali magnam CI., alicui laudes gratiasque habere magnas PL., alicui summas gratias habere PL. (le o enem), sibi populum Rom. senatumque gratias habiturum L., gratiam habere (s quod ali qui in cj.) CI.; gratiam reddere (= referre) hvaležnega se izkazati S., TIB., SEN. PH., (o trsu) COL., gratia redditur meritis O., gratiam rependere (= reddere) facto O.; pro eo (paterno beneficio) gratiam repetere L.; zelo pogostonajdemo besedno zvezo gratias agere (alicui) komu hvalo izreči (izrekati), zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: PL., SEN. RH., SEN. PH., AP., EUTR., LACT. idr. agere gratias magnas, agere gratias ingentes TER., alicui gratias agere de matre CI., senatui pro aliquo gratias agere, alicui pro suo summo beneficio gratias agere CI., agere ei maximas gratias pro beneficiis in matrem, coniugem liberosque impensis CU., gratias se ... ob hoc agere, quod (ker) ... L., agere gratias incipit, quod (da) perfidi hominis insidias prudenter ... vitasset CU., alicui maximas ... agere atque habere gratias, quod ... VITR., tantae erga me benevolentiae tuae (za tvojo tolikšno dobrohotnost) gratias ago debeoque plurimas AUG.; elipt.: tamen, genio illias gratias (hvala bodi ... geniju!), enatavi PETR., gratiarum actio CI. zahvala, zahvalni govor, zahvalitev, nullum est ... acceptius genus gratiarum, quam quod ... PLIN. IUN. Pogosto abl. pl. grātiīs: POMP. FR., PL., TER., pozneje nav. skrčeno grātīs „le za hvalo“, torej = brez povračila (plačila), brezplačno, zastonj: cum aratores frumentum dare gratis mallent CI., questus est ... communem factum esse gratis cum Roscio, pretio proprius fuisset Fanni CI., sit argumento tibi gratis stare navem CI. da te nič ne stane, habitent gratis in alieno CI., cave, ne tibi gratis hic constet amor O., reges Parthos non potest quisquam salutare sine munere; tibi valedicere non licet gratis SEN. PH., et tantum gratis pagina nostra placet MART.

grātus 3, adv. ē (prim. lat. grātēs, grātia, grātārī, grātulārī, osk. brateis)

1. ljubek, mil, krasen, lep, všeč(en); o osebah in stvareh: Venus, aera, artes, carmina, Antium, locus H., loca O. poljane, gratior it dies, gratior in pulchro corpore virtus H., gratissima tellus (= Delos) V., grata sors, gratus in ore vigor, gratior solibus hibernis O.

2. priljubljen, ljub, drag, dobrodošel, ugoden, zaželen, prijeten
a) o osebah: cui cum minus gratus esset S., conviva H., gratus Alexandro regi magno fuit ille Choerilus H., donec gratus eram tibi H., superis deorum gratus et imis H., dea (Egeria) grata Camenis O., gratior una tribus PR., comitum gratissime O., nemori gratissima coniux O., Hephaestio gratissimus sibi VAL. MAX. njegov ljubljenec, bonis artibus grati in vulgus T., se non tam gratum apud regem quam invidiosum esse IUST.; subst. grātī -ōrum, m prijetni družabniki: quam (classem) non amicorum, sed gratorum appellabat SUET.
b) o stvareh: dona mensae secundae V., thyma H., gratum acceptumque munus N., si quicquam mutis gratum acceptumve sepulcris accidere ... potest CAT., quod approbaris, id gratum acceptumque habendum CI., gratissima victoria CI., lex omnium gratissima CI., gratae in vulgus leges fuere L.; z dat.: est mihi ... grata in dolore vestra erga me voluntas CI., quid est, quod ... populo Rom. gratius esse debeat ...? CI., triumphus gratissimus populo Rom. CI., supplicia eorum, qui in furto sint comprehensi, gratiora dis immortalibus esse arbitrantur C., Ida profugis gratissima Teucris V., grata Minervae humus (= Attica) O., volucris divûm regi grata (= aquila) O., ulva paludibus grata O. ki se z njim rada pokrivajo močvirja, vates dis gratissima O.; s sup. na -ū: his ego gratiora dictu alia esse scio L., cuius vox auditu illi futura esset gratissima VAL. MAX.; adv. grātē rad(o), z veseljem, v slast: ULP. (DIG.), praeterita grate meminit CI., gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O.; superl. grātissimē: MACR.

3. rad ali s hvaležnostjo sprejet, zahvale vreden, hvalevreden, razveseljiv, všečen, povoljen: ista veritas, etiam si iucunda non est, mihi tamen grata est CI. EP., cuius officia iucundiora licet saepe mihi fuerint, numquam tamen gratiora CI. EP., quae omnia mihi iucunda, hoc extremum etiam gratum fuit CI. EP., illud tamen dicam, mihi id, quod fecisti, esse gratissimum CI. EP. da sem ti za to, kar si storil, dolžan zelo veliko (za)hvalo = da si me s tem, kar si storil, obvezal na precej veliko hvaležnost, gratum est z inf.: hoc dis gratum non est ab eorum aris discedere CI. če gremo, didicisse quam sit re pulchrum, beneficio gratum (koristno) ... tyrannum occidere CI., gratum (gratissimum) mihi est s quod ali si z (največjo) zahvalo spoznavam = zelo velike zahvale je zame vredno, da / če: CI. idr.; gratum (gratissimum) facere alicui (zelo) ustreči komu, storiti mu (veliko) uslugo, obvezati koga k (veliki) hvaležnosti (za veliko hvaležnost): utrique nostrum gratum admodum feceris CI., in Q. Ligario conservando multis tu quidem gratum facies necessariis tuis CI., gratissimum fratri suo fecit CI. zelo na ljubo, feceris, si de re publ. quid sentias explicaris, nobis gratum omnibus CI., persuasum est Sardis se nihil Appio gratius esse facturos CI. nobene večje usluge, videor mihi gratum fecisse Siculis, quod ... CI., quodsi eum interfecerit, multis sese nobilibus principibusque populi Rom. gratum esse facturum C.

4. hvaležen, zahvalen: TER., Q., PLIN. IUN. idr. memorem gratumque existimari CI., si bene de me meritis gratum me praebeo CI., homo omnium gratissimus CI., putarem te gratum in deos CI., quo in te bene merito grati essent CI. pri tvoji zaslugi zanje, ut erga duces ... satis gratus iudicarer CI., gr. adversus aliquem SEN. PH., pro quibus beneficiis vix satis gratus videar S. FR., gratus insigni referam Camenā H., si, quod adest, gratum (sc. me) iuvat H., male gratus O. nehvaležen; kot adv.: PLIN., SUET., et grate et pie facere CI., natales grate numeras H., beneficium qui dat, vult accipi grate SEN. PH., beneficia grate interpretari PLIN. IUN.; kot subst. grātus -ī, m hvaležnež, hvaležnik: ubi gratus, si non eum ipsum cernunt grati, cui referunt gratiam? CI.; enalaga: gr. animus CI. EP. hvaležno srce, gratissimus animus CI. velika hvaležnost, gr. memoria CI., voluntas IUST., voluntas gr. in parentes CI., gratissimo munere in defunctos T.; metaf. hvaležen = ploden, rodoviten: terrae PLIN. IUN.

great¹ [greit] pridevnik
velik, precejšen; dolg
figurativno ugleden, pomemben, važen, imeniten, slaven; plemenit; pra-
arhaično noseča (at, in)
spreten, mojstrski, sposoben
domačno sijajen, kolosalen

great age visoka starost
to be great at s.th. odlikovati se v čem
astronomija Great(er) Bear Veliki voz
the great body večina
great chair naslonjač
a great deal mnogo
great dozen 13
arhaično great with child noseča
great go diplomski izpit za B.A.
to go a great way with s.o. imeti velik vpliv na koga
great gun vplivna osebnost, "visoka živina"
great hundred stodvajset
great toe palec na nogi
pogovorno great big strašno velik, neznanski
great Scott! zaboga!
the Great Powers velesile
great dane zoologija doga
great letter velika črka
great many mnogi, številni
no great matter nepomembno, malenkost
great little man majhen, a pomemben človek
pogovorno great on navdušen za
no great shakes ne posebno dober; nič posebnega
the Great War prva svetovna vojna
I have a great mind to prav rad bi
a great while ago že davno
great hall glavna dvorana

great² [greit] samostalnik
celota; pomembnost, vzvišenost, veličastnost
množina končni izpit za B.A. v Oxfordu

the great velika gospoda, imenitniki
ameriško no great ne preveč
great and small veliki in majhni, bogataši in siromaki

gréh (-a) m

1. rel. peccato:
delati greh commettere peccato, peccare
odpustiti grehe perdonare i peccati
(tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
izvirni greh peccato originale
odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato

2. peccato, errore, fallo; macchia:
mladostni greh peccato di gioventù
greh je, če ... è un peccato che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
grd kot smrtni greh brutto come il peccato
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole

gril [gri(l)] masculin rešetka

faire cuire un bifteck sur le gril peči biftek na žaru
être sur le gril (familier, figuré) biti na žerjavici, v veliki nestrpnosti, v zaskrbljenosti
retourner quelqu'un sur le gril (familier, figuré) podkuriti jo komu

grobar moški spol (-ja …) der Totengräber (tudi živalstvo, zoologija, navadni Rotgebänderter Totengräber, veliki Großer Totengräber)

gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

gros bagage masculin težka prtljaga
grose artillerie težko topništvo
grose affaire velika, važna kupčija
grose besogne glavno delo
gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
une grose femme debela ženska
une femme grose noseča ženska
elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
gros gibier velika divjad
gros industriel veleindustrijec
gros commerçant veletrgovec
Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
grose fièvre huda vročica
gros lot glavni dobitek
la mer est grose morje je razburkano
gros rire bučen smeh
gros rhume hud nahod, hud prehlad
gros pain domač kruh
gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
grose rivière narasla reka
grose plaisanterie groba, surova šala
gros temps viharno vreme (na morju)
de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
gros de conséquence težkih posledic
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
il a les yeux gros na jok mu gre
avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
coûter gros drago stati
devenir gros rediti se
dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
faire les gros yeux preteče gledati
jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...

grós (144 kosov) gross; twelve dozen

veliki grós (1228 kosov) arhaično great gross

grosbeak [gróusbi:k] samostalnik
zoologija ščinkavec, zlasti dlesk

green grosbeak zelenček
pine grosbeak veliki kalin

grōsso

A) agg.

1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec

2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena

4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina

5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti

6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš

B) m

1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš

2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote

3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se

4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno

gurami moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Gurami (veliki Großer Gurami)
bledi gurami Küssender Gurami
čokoladni gurami Schokoladengurami
modri gurami (modri nitkar) Blauer Fadenfisch
pritlikavi gurami (godrnjavček) Knurrender Gurami
progasti gurami (progasti nitkar) Gestreifter Fadenfisch