Franja

porícati pòrīčēm
1. oporekati: poricati kome njegovo pravo
2. preklicevati: carska se ne poriče vladarjeva beseda drži, dano besedo je treba spoštovati; ja ništa ne poričem

pōscō -ere, popōscī (nam. *pōrc-scō iz *pr̥(k=)-sk=ō, inkohativ h kor. *perek-= vprašati, zahtevati, prositi; prim. skr. pr̥cchátti sprašuje, pr̥cchā vprašanje, poizvedba, umbr. pepurkurent = lat. rogāverint, dēcrēverint, stvnem. forsca = nem. Forschung, forscōn = nem. forschen, stvnem. frāga = nem. Frage, frāgōn, frāgēn, frāhēn = nem. fragen, stvnem. fergōn prositi, sl. prositi, lit. prašaũ- ýti prositi, zahtevati, lat. precor, prex, procus, procax, postulō)

1. zahtevati, terjati; abs.: incipiunt postulare, poscere, minari Ci., res (tempus N.) poscit C.; pesn. pass.: poscimur O. zahtevajo nas (me) = zdaj se moram(o) prikazati, toda poscimur H. = pozivajo nas (me) k petju (opevanju); z obj.: quod negotium poscebat S., poscere argumentum Ci., poscere pugnam L.; z etičnim dat.: audaciae partis sibi poscere Ci.; z dvojnim acc. zahtevati kaj od koga: V., O., Pers., Cat., sagmina te, rex, posco L., ferociter pro se quisque signum duces poscere L., magistratum Sicyonium nummos poposcit Ci., quinque talenta te poscit mulier H., quousque poscemus aliquid deos Sen. ph.; pass.: segetes alimentaque debita poscebatur humus O., poscor meum Laelapa O. od mene zahtevajo … , aegre passus, quod rationem pecuniae praedaticiae posceretur Gell.; pesn. često o pozivu k petju (opevanju): Apollo poscitur verba Pr., Palilia poscor O. pozivajo me, naj opevam palilije, poscimur Aonides O.; z ab: Ter., Suet., non debebam abs te has litteras poscere Ci.; redko z ACI: ereptumque dolo reddi sibi poscit honorem V., delubra vestra tueri poscimus O., te morari posco inter voluptates Sen. ph. ali s finalnim stavkom: Ci. fr., T., Iuv.

2. occ.
a) o prodajalcu = licērī nastaviti (nastavljati) ceno, določiti (določati) ceno za kaj, ponuditi (ponujati) kaj za kako ceno: pro reliquis (sc. libris) idem pretium poposcit Varr. ap. Lact., tanti quanti poscit, vin tanti illam emi? Pl.; o kupcu = kaj za kako ceno zahtevati, kako ceno ponuditi (ponujati) za kaj, kupiti hoteti: qui cenā poscit? Pl., quinquagenis talentis opera effecta poscere Plin.
b) (po)klicati, poz(i)vati koga pred sodnika (na sodišče): accusant ii, quos populus poscit Ci., dictatorem poscere reum L.
c) zahtevati izročitev koga, da se ga kaznuje: poscendum poenae iuvenem iubebat Sil., nec poscitur auctor Sil., huius tantae cladis auctor Annibal poscitur Pl.
d) poz(i)vati, (po)klicati na kaj, k čemu: aliquem in certamina, in proelia V.; (z acc. boja) poz(i)vati na kaj, k čemu: acies V., proelia Lucan.; abs. metaf.: poscunt maioribus poculis Ci. (In Verrem 2, 1, 66) kličejo se z večjimi čašami = kličejo na večje čaše (k večjim čašam) (po drugih je h glag. poscunt treba dostaviti bibere; tako bi bil pomen stavka: zahtevajo piti iz večih čaš; po Stowasserju je treba poscunt izpeljevati iz kor. pō- piti; pomen stavka bi torej bil: pijejo iz večjih čaš).
e) (po)klicati (na pomoč), poz(i)vati (na pomoč): clamore hominem posco Pl., terrena numina O., supplex tua numina posco V., poscamus ventos V., ego poscor Olympo V. nebo me kliče, deos veniam poscere V. bogove prositi milosti, gemitu Alciden poscere Sen. tr.
f) po(i)zvedeti (po(i)zvedovati), vpraš(ev)ati za kaj, o čem, po čem, po(v)praševati (po(v)praševati) o čem, kaj, hoteti izvedeti kaj: causas V., quae sit sententia, posco V.
g) (za)snubiti deklico: tibi permitto, posce, duce Pl., sine dote posco tuam sororem filio Pl.; z dvojnim acc.: tuam sororem uxorem posco filio Pl., filiam alicuius sibi uxorem poscere Pl.

Opomba: Star. pf. pepōsci: Valerius Antias ap. Gell.

posébej adv.

1. a parte, separatamente:
takso je treba posebej plačati la tassa va pagata a parte
cvetlice daje vsako posebej v vazo mette i fiori nel vaso uno per uno

2. particolarmente, in specie, in modo speciale:
posebno se zahvaljujem za prisrčen sprejem vorrei ringraziare particolarmente per la cordiale accoglienza

poskrbéti (-ím) perf. ➞ skrbeti provvedere a, vedere; procurare, fornire; prendersi cura di; farsi carico, incaricarsi di:
poskrbeti za javni red provvedere all'ordine
poskrbeti, da bo dolg poravnan provvedere, procurare che il debito venga pagato
poskrbeti je treba za kruh, mleko, živež bisogna procurare il pane, il latte, i viveri
poskrbeti za dojenčka prendersi cura del neonato
poskrbeti za organizacijo tekmovanja farsi carico dell'organizzazione delle gare

poskusi|ti¹ (-m) poskušati versuchen; (etwas) zu tun suchen; probieren, ausprobieren
poskusiti srečo sein Heil versuchen (mit), einen Versuch machen mit, es versuchen mit/bei
treba bi bilo poskusi ti es käme auf den Versuch an

posláti to send (off, away), to dispatch, to expedite, to transmit; to forward; (z ladjo) to ship; (denar) to remit

nazaj posláti to return, (z ladjo) to reship; to send back
posláti po pošti to send by post
posláti z obratno pošto to send by return (of post)
posláti darilo (sla v, prisrčen pozdrav, sporočilo) to send a present (a messenger to, one's love, a message)
posláti komu (po)vabilo to send someone an invitation
posláti komu paket to send a parcel to someone
posláti naprej, za kom (pismo itd.) to forward, to send on
prosimo posláti za naslovnikom! please forward; ZDA please redirect!
posláti po (zdravnika) to send for (the doctor)
treba je posláti po zdravnika a doctor must be sent for
posláti koga k vragu (figurativno) to tell someone to get lost (ali to drop dead, to go to the devil), to send someone packing

posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.

1. mandare, inviare, spedire:
poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati

2. mandare:
poslati ven mandare, cacciare fuori
poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
poslati po koga mandare a chiamare qcn.
poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia

poslédica conséquence ženski spol , effet moški spol , suite(s) ženski spol (množine) , séquelle(s) ženski spol (množine) , résultat moški spol , incidence ženski spol , fruit moški spol , (poznejši učinek) contrecoup moški spol

brez posledic sans conséquences, sans suites, sans résultat
posledice neke bolezni (medicina) reliquat moški spol d'une maladie
posledice neke odločitve incidences ženski spol množine d'une décision
posledice vojne conséquences (ali suites, queue ženski spol) de la guerre
hude posledice poledice, slabega vremena les méfaits du verglas, du mauvais temps
imeti posledice être de conséquence, tirer à conséquence, avoir des conséquences
imeti težke posledice être lourd de conséquences
imeti, potegniti za seboj posledice entraîner des conséquences
nositi posledice (za kaj) subir les conséquences, familiarno la danser
plačati posledice payer la casse
treba je nositi posledice svojih dejanj (figurativno) quand le vin est tiré, il faut le boire
to bi lahko imelo neugodne posledice cela pourrait avoir des conséquences fâcheuses
to je brez posledic cela ne tire pas à conséquence
vi boste nosili posledice cela vous retombera sur le dos

pótni -a, -o travel, travelling

pótni, -a, -o list passport
pótni, -a, -o stroški travelling expenses pl, (službeno priznani) travelling allowance
moj pótni, -a, -oi list je potekel pred enim mesecem my passport expired a month ago
moj pótni, -a, -oi list je treba podaljšati my passport needs renewing

potreb|a² [é] ženski spol (-e …)
je potreba (treba je) es ist nötig
če bo potreba (če bo treba) wenn nötig
brez potrebe unnötigerweise, unnötig

pȍtreba ž (ijek., ek.)
1. potreba: imati nužne -e; svakodnevna potreba; podmiriti svoje -e zadovoljiti svoje potrebe; podmirivati estetske -e; nema -e ni potrebno
2. potreba (na stran): osjećati -u
3. stiska: u slučaju -e obratite se na svoga brata
4. potrebščina: životne -e, školske -e
5. nije -e da se govori o tome ni potrebno govoriti o tem; do -e če bo treba; bio je premješten po -i službe bil je premeščen, ker je to zahtevala služba

potrpljênje (-a) n pazienza; sopportazione; calma:
izgubiti potrpljenje perdere la pazienza
malo potrpljenja! un po' di pazienza!, abbia(te) pazienza!
za to delo je treba dosti potrpljenja per questo lavoro occorre (avere) la pazienza di un certosino
pren. neizmerno potrpljenje, neskončno potrpljenje la pazienza di Giobbe
PREGOVORI:
potrpljenje je božja mast (samo revež je, kdor se z njo maže) campa, cavallo mio, che l'erba cresce
potrpljenje železna vrata prebije chi la dura la vince

povratna tekma stalna zveza
(športna prireditev) ▸ visszavágó mérkőzés
Zavedamo se, da bo tudi na povratni tekmi treba zaigrati na vso moč. ▸ Tisztában vagyunk azzal, hogy a visszavágón is teljes erőbedobással kell játszanunk.
Zmaga brez prejetega gola bi bila dober obet za povratno tekmo na Poljskem. ▸ Egy kapott gól nélküli győzelemmel jó kilátások lennének a lengyelországi visszavágóra.

pozabíti to forget

pozabíti (ne več misliti) na kaj to forget about something; (spregledati, izpustiti) to omit, to leave out
da ne pozabimo! lest we forget!
pozabi na to! forget it!
ne pozabi, da je to treba narediti! don't forget that it must be done!
pozabil sem (ne morem se spomniti) I forget
ne smemo pozabíti, da... it must be borne in mind that...
pozabil sem, kaj sem hotel reči I forget what I was going to say
da ne pozabim (= mimogrede povedano) by the way
pozabil sem njegov naslov I've forgotten his address
pozabíti na svoje interese to neglect one's own interests

pozdráviti¹ medicina to cure

pozdráviti se to recover (od from)
pozdráviti se od dolge bolezni to recover from a long illness
kar se ne da pozdráviti, je treba pretrpeti what can't be cured, must be endured

poznáti (-ám)

A) perf.

1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro

(prae-for) -fārī -fātus sum (prae in fārī) V rabi so le obl.: praefatur, praefamur, praefabantur, praefarer, praefarentur, praefati sumus, praefatus fuero, praefari, praefante, praefantes, praefatus, praefandus in star. imper. praefato ali praefamino) (po)prej reči (povedati, govoriti).

1. (kot relig. t.t.) (kakemu nabožnemu ali sploh resnemu dejanju) uvodno besedilo (proslov) govoriti, komu (po)prej opraviti (opravljati) molitev, (po)prej (z)moliti, (po)prej pomoliti h komu: maiores nostri omnibus rebus agendis „quod bonum, faustum, felix esset“ praefabantur Ci., praefari sollemne carmen precationis L., ture, vino Iovi praefato Ca. poprej opravi molitev (zmoli k) Jupitru ob kadilu in vinu; pesn. (z acc. personae oz. božanstva): divos V. ali Iovem vino praefamino Ca. zmoli k bogovom (k Jupitru).

2. (v govoru ali spisu) (po)prej omeniti (omenjati), (iz)reči, govoriti, povedati, navesti (navajati): Ap. idr., quae de deorum naturā praefati sumus Ci., in parte operis mei licet mihi praefari bellum me scripturum L., cum praefatus fuero Col. ko končam svoje (predhodne, uvodne) opombe, sed iam praefari desinamus Col. toda dovolj predgovora (uvoda, predslovja), Aristoteles diversa tradit, vir quem in his magna secuturus ex parte praefandum reor Plin. vnaprej omeniti (kot avtoriteto); occ.: veniam libertati Iust. vnaprej prositi za opravičilo (spregled, prizanesljivost) za svojo prostodušnost, vnaprej se opravičiti za svojo prostodušnost, enako tudi samo veniam Ap., honorem Ci. reči „s slovesom“ („s slavo“, „s častjo“), reči (govoriti, povedati) „sloves“ („slava“, „čast“), praefandi umoris e corpore effluvium Plin. vlage, za katero se je treba prej opravičiti (je treba prositi za prizanesljivost, ki zahteva opravičilo) = iztrebki, otrebki, praefanda Q. = turpia dictu, maxime nefaria et honore praefanda Min., adulescens praefatur arrogantius et elatius, quam aetatem eius decebat Gell.

3. prerokovati, vedeževati: talia praefantes quondam felicia Pelei carmina divino cecinerunt pectore Parcae Cat., quem ad modum cordi esse divis [e] carminibus praefarentur L.; z ACI: sibi Asiam sufficere praefatus Iust. preroško je opomnil, preroško opomnivši.

4. narekovati: et melicos lyricosque modos praefando (nekatere izdaje profando) novabis Aus. — Pt. pf. praefātus s pass. pomenom: Icti. in pozni pisci: condemnatus ex praefatis causis Dig., iura Dig., sic etiam nostro praefatus habebere libro Aus. omenjen na začetku knjige, sine honoribus praefatis appellare aliquid Arn. ne da bi omenil, vir praefatā reverentiā nominandus Vop. Od tod praefātum -ī, n = praefātiō predgovor, uvod: praefato opus est Symm.

praestātiō -ōnis, f (praestāre)

1. dajanje varnosti, porokovanje, poroštvo, jamčenje, zagotovilo, zagotavljanje: Paul. (Dig.), Icti., ut ad praestationem scribant Sen. ph. v zagotavljanje resnice.

2. dajanje tega, kar je treba dati, davščina, dajatev, izpolnjevanje obveznosti, plačevanje: vectigalium Icti., remittemus vobis praestationes multas Vulg.

praeter (prae; prim. in-ter: in, sub-ter: sub)

I. adv. v krajevnem pomenu

1. mimo, kot predpona v sestavljenih glag. praeter-ago, praeter-eo, praeter-fero, praeter-fluo idr.

2. metaf. (v stavku) razen, izvzemši, z izjemo = praeterquam (gl. praeterquam); sklon je odvisen od predhodnega ali sledečega glag.: Ci. ep., Col., Plin., Suet., ceterae multitudini diem statuit … praeter condemnatis S., omnium civitatum exsules praeter caedis damnati restituebantur Iust.; poseb. za nikalnico (= nisi): Gell., Suet. idr., ne quis praeter armatus violaretur L., nil praeter … canna fuit O. nič kot … ; v zvezi z drugimi partikulami: praeter si Varr. razen če, praeterque Plin. in tega, praeter quam, gl. praeterquam.

3. v komparativnem pomenu = več, bolj (s quam): virgo, quae praeter sapiet quam placet parentibus Pl., quod mihi videre facere praeter quam res te cohortatur tua Ter.

4. (star. in vulg.) praeter prōpter (praeterpropter) = „dalje ali bliž(j)e“ = več ali manj, bolj ali manj, približno: Enn. ap. Gell., Ca. ap. Gell., Varr. ap. Gell. —

II. praep. z acc.

1. mimo, ob: Pl., H., T., Plin., Lucr. idr., copias suas praeter castra Caesaris transduxit C., praeter oculos omnia ferebant Ci., Ligures … in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim transmisit L., vela dabant praeter utrumque latus O.

2. metaf.
a) nad, čez, proti: Ter. idr., praeter modum Ci., haud sum annos natus praeter quinquaginta et quattuor Pl., praeter consuetudinem Ci., Cu., N. ali praeter solitum H. čez navado, več (bolj) kot običajno, nenavadno, praeter naturam Ci. drugače kot zahteva narava, proti naravi, nenaravno, praeter spem Ci., L. ali praeter opinionem N., C., Ci. ali praeter exspectationem Ci. zunaj (izven) pričakovanja, proti pričakovanju, praeter aequum Kom., praeter iustum Lucr.
b) (o preseganju) pred, nad, bolj (več) kot: Pl., Ter. idr., praeter ceteros iustus appellatus N., quae me igitur praeter ceteros impulit? Ci., Argonautas praeter omnes mirata est ducem H.
c) (pri izključevanju) razen, izven, zunaj, izvzemši, z izjemo; za nikalnico kot, kakor: Iust., Corn. idr., omnes praeter Hortensium Ci., obstrictis aliis praeter Iapyga H., praeter haec Ter., Cu., Cels. mimo tega, vrh(u) tega, poleg tega, ut neque vestitūs praeter pelles habent quidquam C., nihil praeter id, quod honestum sit Ci., nihil praeter astra videt et undas H., nihil praeter plorare H.; pogosto je treba acc. dostaviti v mislih: nulla civitas v mislih Plataeensinum (sc. civitatem) V., nullas litteras accepi praeter (sc. eas) quae mihi redditae sunt Ci., praeter (sc. id) quod C. razen (poleg) (tega), da …
d) (pri dodajanju) poleg, razen: Col., Mel. idr., ut praeter se deos ad colloquium adducerent C., num quid aliud ferret praeter arcam? Ci., Romanos praeter insitam industriam animis fortuna quoque cunctari prohibebat L.

pràv

A) adv.

1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene

2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene

5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca

6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto