Franja

človéški (-a -o) adj.

1. umano, dell'uomo:
človeško telo il corpo umano
človeška narava la natura umana
človeški rod genere umano

2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
človeško ravnanje trattamento umano

3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano

4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
PREGOVORI:
motiti se je človeško sbagliare è umano

čȕknuti -nēm
I.
1. udariti, usekati: čuknuti koga po glavi; u glavu
2. zabiti z batom
3. potrkati: čuknuti na vrata
4. ovaj je čovjek čuknut ta človek je usekan, neumen
II. čuknuti se trčiti: čuknuti se čašama

damné, e [dane] adjectif pogubljen; zavržen, preklet; (religion)

les damnés pogubljenci
ces damnés gamins! ti prekleti paglavci!
c'est son âme damnée ta oseba je pobudnica njegovih slabih dejanj, njegov slab svetovalec
souffrir comme un damné trpeti peklenske muke
travailler comme un damné delati kot obseden, garati

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper

date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin

à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
de fraîche date nov
d'ancienne, de vieille date star
de longue date že dolgo, oddavnaj
en date du, à la date du (3^e mai) z dne (3. maja)
en date de ce jour z, pod današnjim datumom
en date de Paris iz Pariza
par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
date limite zadnji termin
date de livraison datum dobave, dostave
date de naissance rojstni datum
date de parution datum izida (knjige)
date de poste datum poštnega žiga
amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
timbre masculin à date žig z datumom
à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
mettre la date zapisati, postaviti datum
porter une date biti datiran
prendre date določiti datum, dan

dater [date] verbe transitif datirati, pripisati dan in leto; verbe intransitif začeti se, imeti svoj začetek, izvirati (de iz); biti odločilne važnosti; biti zastarel, biti iz mode

à dater de (ce jour) od (tega dne, danes) naprej
dater de loin biti starega datuma, oddavnaj
ce traité date du 18^e siècle ta pogodba datira iz 18. stoletja
dater une lettre datirati pismo
il ne date pas d'hier on ni od včeraj; on ni neumen, neizkušen
cet événement date dans ma vie ta dogodek je odločilne važnosti v mojem življenju
cette théorie commence à dater ta teorija postaja zastarela
cela ne date pas d'hier to ni novo

datíran dated

nedatíran undated, dateless
pismo je datírano z dne 10. maja the letter is dated May 10th
datírati to date (od from)
naprej datíran to postdate
nazaj datíran to predate
ta zgradba datira iz 17. stoletja this building dates from the 17th century

datírati dater, mettre une date à

datirati nazaj antidater
datirati naprej postdater
pismo je datirano s 15. marcem la lettre est datée du 15 mars (ali porte la date du 15 mars)
ta stavba datira iz 16. stoletja ce bâtiment date du 16^e siècle

datírati datar, fechar

napačno datirati fechar equivocadamente
biti datiran tener (ali llevar) (la) fecha, estar fechado (s 1. V. el primero de mayo)
kasneje datirati poner posfecha a
ta listina datira iz časa pred revolucijo este documento data de tiempos anteriores a la revolución

davantage [davɑ̃taž] adverbe več; še dalj časa, dljè

davantage encore še več
davantage que večkot
ce paquet pèse davantage que les autres ta paket tehta večkot ostali
ne restez pas davantage ne ostanite dljè
je n'en sais pas davantage večne vem o tem
il en voudrait davantage on bi tega hotel več
il y a chaque année davantage de voitures vsako leto je več avtomobilov
je l'aime comme un frère, sinon davantage rad ga imam ko brata, če ne še več

debel [ê] (debél|a, -o)

1. dick, -dick (kot palec daumendick, kot prst fingerdick, kot roka armdick)
debel in rejen/zavaljen dick und fett

2. ki meri po debelini: … stark (10 cm 10 cm stark, 100 strani 100 Seiten stark); geografija plast: … mächtig (10 m 10 m mächtig)

3. (rejen) človek: starkleibig, schwergewichtig, fettleibig

4. sadež, gomolj: groß

5. ustnice: wulstig

6. (grob) šala, tehnika zrnatost: grob, grob- (z debelimi zrni grobkörnig)
debela pločevina tehnika das Grobblech

7. (več kot) ura ipd.: geschlagen (debela ura eine geschlagene Stunde, dve debeli uri zwei geschlagene Stunden/gut zwei Stunden)
|
debel les gozdarstvo das Starkholz
debel podplat pri čevlju: die Plateausohle
debel krompir figurativno das Sauglück
debela laž eine faustdicke Lüge
debela solza die Kullerträne
z debelo steno/lupino/skorjo dickwandig/ dickschalig/dickrindig
figurativno imeti debelo kožo dickfellig sein, ein dickes Fell haben
figurativno neumen kmet ima najdebelejši krompir dumm hat's meiste Glück
figurativno ta je pa debela das ist ein [bißchen] bisschen zu dick aufgetragen

dêbel (-éla -o)

A) adj.

1. grosso:
debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
debel sneg neve alta

2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
debel človek uomo grasso

3. pren. grossolano:
debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

4. pog. (globok, nizek) fondo:
debel glas voce fonda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
debel denar banconote di grosso taglio
imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
debela laž grossa bugia
pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
etn. debeli četrtek giovedì grasso
tisk. debeli tisk grassetto
debel (in dolg) suknjič giaccone
debel kol palanca
šalj. debel nos pipa, nappa
debel slovar calepino
šalj. debele bukve messale
tekst. debel sukanec tortiglia
debela odeja schiavina
navt. debela sidrna vrv gomena
debela solza luccicone
rel. debela sveča cero
lov. debela šibra pallettone
debela vrv cavo
PREGOVORI:
bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

B) debéli (-a -o) m, f, n
debele kvasiti, razdirati contarle grosse
na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso

deber moški spol dolžnost; dolg; naloga

hacer su deber, cumplir (con) su deber napraviti svojo dolžnost
creer (de) su deber smatrati za svojo dolžnost
faltar a un deber ne izpolniti dolžnosti
me incumbe este deber ta dolžnost mi je naložena

débit [debi] masculin

1. debet, dolg, breme

inscrire, porter au débit vpisati v breme
mettez ces frais-là à mon débit vpišite te stroške v moje breme

2. prodaja (na drobno), razpečavanje; prodajalna

article masculin d'un bon, d'un faible débit artikel, ki gre dobro, slabo v prodajo
cette boutique a beaucoup de débit ta prodajalna proda mnogo blaga
débit de boissons točilnica (pijač)
débit de tabac trafika

3. količina vode, pretok

4. razrezovanje (lesa)

5. način govorjenja

il a un débit très facile (monotone) on govori z lahkoto, tekoče (monotono)

débiter [debite] verbe transitif, commerce obremeniti (quelqu'un de quelque chose koga s čim), v breme vpisati; prodajati (na drobno); dozirati; technique dajati, proizvajati; razrezati (les); figuré spraviti v promet; vieilli podrobno pripovedovati ali povedati (govoriti)

débiter un compte obremeniti konto
débiter un bœuf razsekati vola
débiter des mensonges trositi laži
(péjoratif) débiter des vers monotono govoriti stihe
bois masculin débité rezani les
le buffet débite des rafraîchissements bifé prodaja osvežila, okrepčila
ce tuyau d'alimentation peut débiter 100 litres à la minute ta dovodna cev lahko daje 100 l na minuto
cette usine débite 200 voitures par jour ta tovarna izdela 200 avtomobilov na dan

december samostalnik
(mesec v letu) ▸ decemberV decembru so tradicionalno organizirali praznični sejem. ▸ Decemberben hagyományosan ünnepi vásárt szerveztek.
Prijave za ta izlet je treba oddati do konca decembra. ▸ A jelentkezéseket a kirándulásra december végéig kell leadni.
Povezane iztočnice: veseli december

décevoir* [desəvwar] verbe transitif razočarati; vieilli (pre)varati, zapeljati

ce roman m'a deçu ta roman me je razočaral

décharner [-šarne] verbe transitif, vieilli odstraniti meso (de quelque chose od česa); pustiti shujšati

se décharner shujšati; figuré postati suhoparen (slog)
cette maladie l'a décharné ta bolezen ga je posušila

dēcīdō¹ -ere -cīdī -cīsum (dē in caedere)

I. odsekati, odrezati: Ca., Cels., Col., Mel., collum Pl., nasum auresque L., aures T., caput (alicuius) Vell., Sen. rh., decisum caput Cu., d. dexteram, ramos V., ramos falcibus Lucr., silvas Plin. posekati, decisis pennis H. s spodrezanimi perutmi, d. aliquem verberibus Hadrian. in Dig. nasekati, pretepsti; pren.: ego pol istam aliquorsum tragulam decidero Pl. pred tem (name namerjenim) kopjem se bom že kako obvaroval = ta napad (te zvijače) bom že odbil.

— II. pren.

1.
a) (kak posel) opraviti, dokončati, izvesti do konca: Q., ut cum Chrysogono (rem) transigeret atque decideret Ci., omnibus rebus actis atque decisis Ci., post decisa negotia H., Suet.
b) abs.: dogovoriti se, pogoditi se, sporazumeti se: Aur., tu sine me cum Flavio decidisti Ci., ut in iugera singula ternis medimnis (abl. za tri medimne) decidere liceret Ci., qui DCC medimnis decidere noluisset Ci.; brezos.: nisi cum muliere decideretur Ci.; z dopolnilom: de tota re decidit cum Roscio Ci.; z odvisnim vprašanjem: decidit, quid liberis dissolveret Ci.; s finalnim stavkom: cum propinquis suis decidit, ne reos facerent Ci.

2. obrezati = zmanjšati, znižati: ad tertiam partem vectigal Lamp.

déconseiller [-kɔ̃sɛje] verbe transitif odsvetovati (quelque chose à quelqu'un kaj komu)

il me l'a déconseillé odsvetoval mi je to
je lui ai déconseillé d'acheter cette voiture odsvetoval sem mu, da bi kupil ta avto