Franja

langue [lɑ̃g] féminin jezik

langue chargée (médecine) obložen jezik
langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
langue nationale, du pays domači, narodni jezik
langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
langue verte prostaški jezik
langue de terre (géographie) zemeljski jezik
coup masculin de langue obrekovanje
professeur de langues profesor za jezike
avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
avoir le don des langues imeti dar za jezike
avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
faire claquer la langue tleskniti z jezikom
délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
posséder une langue obvladati kak jezik
prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
tenir sa langue brzdati svoj jezik
tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.

large² [la:dž] samostalnik
svoboda

at large na svobodi; nadrobno, obširno; na splošno; na slepo; v celoti, ves
to set at large spustiti na svobodo
to discuss s.th. at large nadrobno kaj pretresti
the nation at large ves narod
the world at large ves svet, vsi ljudje
to talk at large govoriti tja v tri dni
gentleman at large dvorjan brez posebnih dolžnosti; svoj gospodar, človek brez poklica
in (the) large na veliko, v celoti

lásten own; proper; of one's own

lástno ime proper noun
imate lástno hišo? have you a house of your own?
na lástno pest on one's own (account)
na (svoj) lásten rizik at one's own risk
na lásten račun on one's own account
na moje lástne stroške at my own expense
rad bi imel lástno sobo I should like to have a room of my own
iz lástnega nagiba on one's own impulse (ali inclination)
to so njene lástne besede those are her very (ali own, very own) words
njegovi lástni otroci ga sovražijo his own (ali his very own) children hate him
s svojimi lástni očmi with one's own eyes
z lástnimi rokami sem to naredil I did it with my own hand

laureātus 3 (laurea) z lovorjevim vencem ali lovorjevo vejico ovenčan ali okrašen: imago Ci., navis Vitr., fores Sen. ph., plebs Suet. Zmagoviti vojskovodje so z lovorjevimi vejicami venčali svoje liktorje in njihove fasces, pa tudi svoja senatu poslana poročila o vojnih dogodivščinah in zmagah, triumfatorji tudi svoj voz in svojo glavo; od tod: laureati lictores, fasces Ci., laureatae litterae ali litterae l. L., Amm. z lovorjevo vejico ovito pisno poročilo o zmagi, enako tudi subst. laureātae -ārum, f (sc. litterae): Plin. iun., ne laureatis quidem gesta prosecutus est (sc. Agricola) T., l. currus Suet.

leben živeti; leben in Tierkunde živeti v, prebivati v; leben von Tierkunde hraniti se z; leben an einem Ort: živeti nekje; getrennt leben živeti ločeno; miteinander leben živeti skupaj; jemanden leben lassen pustiti živeti, ne ubiti; jemanden hoch leben lassen nazdraviti (komu); wie auf einem fremden Stern leben živeti v nekem drugem svetu; leben und leben lassen živeti in pustiti živeti; hier lebt es sich gut tu se dobro živi, tu je dobro živeti; flott leben živeti brezskrbno; nur seinem Beruf/seiner Wissenschaft leben živeti le za svoj poklic/znanost; in den Tag hinein leben živeti tjavdan; es lebe X! živel X!

Lebtag, der, mein Lebtag svoj živ dan

légaliser [-lize] verbe transitif uradno potrditi ali overiti; priznati zakonitost, dati zakonsko veljavo; pravno, sodno priznati

faire légaliser sa signature dati sodno overiti svoj podpis

legno m

1. les:
legno duro, dolce trdi, mehki les
legno di quercia hrastov les, hrastovina
legno da lavoro obdelovalni les
legno da ardere drva za kurjavo
mobili di, in legno leseno pohištvo
legno compensato furnir
pasta di legno lesna celuloza
testa di legno pren. trdoglavec, butec

2. kos lesa, palica

3.
legni pl. glasba pihala

4. knjižno drevo

5. pren. gosposka kočija; ladja:
legno corsaro gusarska ladja
PREGOVORI: ogni legno ha il suo tarlo preg. vsaka metla svoj ročaj najde

letni čas stalna zveza
(obdobje v letu) ▸ évszak
Gozd ima svoj čar v vsakem letnem času. ▸ Az erdőnek minden évszakban megvan a maga varázsa.
Jesen je čas trgatve, marsikateremu Slovencu najlepši letni čas. ▸ Az ősz a szüret ideje, sok szlovén számára a legszebb évszak.

lībertīnus 3 (lībertus) osvobojen (suženjstva), osvobojencem, osvobojenkam (njihovemu številu in stanu) pripadajoč, osvobojencev (osvobojenk) se tičoč, osvobojenski: idem hoc decretum est … in P. Umbrenum, libertinum hominem Ci., equiti Romano tam locupleti libertinus homo sit heres? Ci., sunt etiam libetini optimates Ci., me libertino patre natum ali me libertino natum patre H., patre libertino humili fortunā ortus L., socii navales libertini ordinis L., mulier l. L., Suet., Acilius Sthenelus e plebe libertina Plin., et libertinas arca flagellat opes Mart., quattuor milia libertini generis ea superstitione infecta T., cum quosdam etiam libertini generis mitti deprendisset Suet., l. condicio Dig. Od tod subst.

1. lībertīnus -ī, m osvobojenec (glede na svoj stan in položaj v državi, naspr. civis, ingenuus; prim. lībertus). Sprva se je osvobojenec imenoval libertus, njegov sin libertinus, šele vnuk je bil ingenuus; v času cesarjev pa je bil že osvobojenčev sin ingenuus, osvobojenci sploh pa libertini: ita pars libertinorum est Pl., quod vis genus ibi hominum videas: equitem, peditem, libertinum Pl., duos se habere vicinos, superiorem, equitem Romanum, inferiorem, libertinum Ci., ipse ex libertini filiā susceperit liberos? Ci., Ti. Gracchus libertinos in urbanas tribus transtulit Ci., unde mundior exiret vix libertinus honeste H., libertinus erat, qui circum compita siccus lautis mane senex manibus currebat H., nec ingenui modo aut iuniores sacramento adacti, sed seniorum etiam cohortes factae libertinique centuriati L., quid est enim eques Romanus aut libertinus aut servus? Sen. ph., qui servus est, si manumittatur, fit libertinus, non item addictus Q., servus cum manumittitur, libertinus: addictus recepta libertate ingenuus Q., etiam libertinis idem munus ultro flagitantibus T., neminem umquam libertinorum adhibitum ab eo cenae excepto Mena Suet., (sc. Claudius) Appium Caecum censorem, generis sui proauctorem, libertinorum filios in senatum adlegisse docuit, ignarus, temporibus Appi et deinceps aliquandiu libertinos dictos non ipsos, qui manu emitterentur sed ingenuos ab his procreatos Suet., liberorum hominum alii ingenui sunt, alii libertini. Ingenui sunt, qui liberi nati sunt: libertini sunt, qui ex iusta servitute manu missi sunt G., libertorum filii apud antiquos libertini appellabantur quasi de libertis nati Isid.

2. lībertīna -ae, f osvobojenka: ingenuamne an libertinam? Pl., Myrtale l., l. Phryne H., tutior at quanto merx est in classe secunda, libertinarum dico H., amore libertinae perinfamis Suet.

lībra -ae, f (iz *līthrā, od tod izpos. gr. sicilsko λίτρα)

1. tehtnica, vesa, in sicer dvoposodična, bilanx; (enoposodična je v lat. statēra): virtutis … amplitudinem quasi in altera librae lance ponere Ci., quaero, quam vim habeat libra illa Critolai, qui cum in alteram lancem animi bona imponat, in alteram corporis et externa, … putet … Ci., ad libram dirigere opus Ambr. (o gospodinji, ki prede). Pomni jur. t.t. librā et aere ali per aes et libram = s pravilnim nakupom, pravilno, pošteno (tj. držeč se pravnih postopkov in oblik, uveljavljenih pri prenosu lastninskih pravic). Ker so sprva kupno ceno odtehtavali, se je pri prenosu lastninskih pravic z nakupom, podaritvijo ali oporoko ohranil poseben običaj navideznega nakupa: vpričo najmanj petih prič in moža, ki je držal medeno tehtnico (libripens), je pravi ali navidezni kupec prijel svoj nakup z roko (mancipatio) in udaril z bakrenim novcem (aes) ob skledico tehtnice z besedami „hunc ego servum ex iure Quiritium meum esse aio isque mihi emptus est hoc aere aeneāque librā“, nato je prodajalcu izročil novec kot navidezno kupno ceno: Gell., Inst., Iustiniani, librā et aere liberatum emittit L. da osvobojencu (= iz rok prvega upnika osvobojenemu) prostost po redni podaritvi, quod quis librā mercatus et aere est H. s pravilnim nakupom, meque tuum (esse) librā norit et aere minus O. tudi brez pravilne lastninske pridobitve; od tod: testamentum facere sine librā atque tabulis Ci. ne držeč se običajne zakonite oblike (ustaljenega zakonskega postopka). Pesn. pren. tehtnica: scis etenim iustum geminā suspendere lance ancipitis librae Pers., animi cunctantis libra Cl.

2. vodna tehtnica, stavna mera, libéla, grebljica, starejše „livel“, „nivel“, „vodoravnostna vesa“, „ravnulja“: aquaria Vitr., in quibus (navibus) ad libram fecerat turres C. po vodni tehtnici = v isti višini (da se ohrani ravnotežje); meton. ravnovesje, ravnotežje: calamus … , cui … contra flatus quoque pervicax libra Plin.

3. metaf. Lībra Tehtnica, ozvezdje v živalskem krogu; sonce vanj vstopi ob jesenskem enakonočju: Sen. ph., Plin., Libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., seu Libra seu me Scorpios adspicit H., pendula caelestis Libra movebat aquas O.

4. meton. (v zvezi z abl. subst. pondō in brez njega) tehtano = rim. funt (= as = 12 unciae = 0,327 kg): as erat librae pondus Varr., libram pondo aeris valere Varr., dictator coronam auream libram pondo … in Capitolio Iovi donum posuit L., mulli binas libras ponderis raro exsuperant Plin., corona aurea librarum quinque Suet.; kot tekočinska mera: populo … totidem (= denas) olei libras … viritim divisit Suet.

ligne [linj] féminin črta; linija; proga; vrsta, red; ribnica (priprava); figuré smer, smernica; familier vitka linija

dans la ligne (politique) na liniji
hors ligne izreden
ligne verticale, oblique, courbe navpična, poševna, kriva črta
ligne à voie normale, étroite, à double voie, à voie unique normalna, ozkotirna, dvotirna, enotirna železniška proga
ligne de démarcation razmejitvena rta
ligne (équinoxiale) ekvator
en ligne droite v ravni črti
ligne de partage des eaux razvodnica
ligne de tir strelna črta
ligne téléphonique, télégraphique telefonska, telegrafska linija
ligne à haute tension linija (vod) visoke napetosti
ligne de chemin de fer železniška proga
ligne aérienne, d'autobus letalska, avtobusna proga
tête féminin de ligne izhodiščna postaja
ligne de tête prva vrsta, naslovna vrsta
avion masculin de ligne linijsko letalo
pilote masculin de ligne pilot transportnega letala
pêche à la ligne ribolov s trnkom
baptême masculin de ligne krst na ekvatorju
ouvrier masculin de la ligne progovni delavec
aller, mettre à la ligne začeti novo vrsto
à la ligne! novo vrsto!
dépasser la ligne predaleč iti
avoir de la ligne (familier) nekaj predstavljati, biti imeniten
être battu sur toute la ligne biti popolnoma poražen
être en ligne (militaire) biti v bojni črti; sport biti pripravljen za tekmovanje
écrire quelques lignes napisati nekaj vrstic
entrer en ligne de compte priti v poštev, biti važen, igrati vlogo
faire entrer en ligne de compte upoštevati, v poštev vzeti
garder sa ligne ohraniti vitko linijo
lire entre les lignes brati med vrsticami
mettre la dernière ligne à un article končati članek
placer sur la même ligne (figuré) postaviti na isto stopnjo
journaliste qui tire à la ligne časnikar, ki podaljšuje svoj članek, ki je plačan od vrst

ljùštura ž
1. lupina, olupek, luščina: -e od bučnog sjemena
2. školjčna lupina, polževa hišica, želvina hišica
3. koruzno ličje
4. ježica, oplodje pečkastih sadežev
5. zatvarati se u svoju -u = ne izlaziti iz svoje -e zapirati se v svoj svet

llenar napolniti; nasititi, nabasati; obsuti z; izpolniti (željo); zadostiti, zadovoljiti; ugajati

llenar un cometido izpolniti nalogo
llenar una fórmula, llenar un padrón izpolniti formular
llenar una necesidad odpomoči nedostatku
llenar su objeto izvesti svoj naklep
llenar un vacío, llenar una laguna zamašiti vrzel
llenar de encargos obsuti z naročili
eso le llena el ojo to ga zadovoljuje v polni meri
eso no me llena to mi ne zadostuje
argumentos que llenan prepričljivi argumenti
a medio llenar na pol
llenarse napolniti se, natrpati se; potrpljenje izgubiti

locō -āre -āvī -ātum (locus)

1. (po)staviti, položiti (polagati), posaditi (posajati), umestiti (umeščati), (se)zidati, (z)graditi, ustanoviti (ustanavljati), narediti (delati), napraviti (napravljati): insidias alicui Pl. zasedo nastaviti (pripraviti) komu, hominem in insidiis Ci. človeka postaviti v zasedo, insidias circa ipsum iter L. zasedo nastaviti ob sami poti, zasesti pot, castra Ci. tabor postaviti, utaboriti se, crates ad extremum tumulum … locari iubet C., alios super vallum in munimentis l. S., ad oppidum Larīs, ubi … commeatum (zalogo živeža) locaverat S., l. urbem V. ustanoviti, fundamentum urbis l. V. temelj mesta postavljati, polagati mestne temelje, aliquid ordine V. razvrstiti (razvrščati), cum venit, aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā mediamque locavit; V. se je ulegla, l. membra tergo (sc. equi) V. zagnati se konju na hrbet, sesti na (zajahati) konja, equites pro cornibus l. Q., vicos locant non in nostrum morem T. ne gradijo, cohortes … novis hibernaculis locatae T. v nova prezimovališča („zimóvnike“) premeščene; metaf.: vos hortor, ut ita virtutem locetis, ut … Ci. da kreposti odkažete tako mesto = da krepost cenite tako, duae sunt artes, quae possint locare homines in amplissimo gradu dignitatis Ci., omnia mea studia … in Milonis consulatu fixi et locavi Ci. ep. sem usmeril in obrnil na Milonovo konzulovanje, prudentia locata est in delectu malorum et bonorum Ci. sloni na, temelji na, fluctibus e tantis vitam tantisque tenebris in tam tranquillo et tam clara luce locavit Lucr., locare aliquem in paterno solio L. posaditi (postaviti) koga na očetni prestol, aliquem in patrio regno l. L. postaviti v kraljestvo, aliquem in parte regni V. narediti koga deležnega kraljestva (kraljevske oblasti), aliquem in parte caeli V. narediti koga deležnega neba = sprejeti, uvrstiti koga med bogove.

2. (žensko) postaviti (postavljati) v zakonski stan, (o)možiti, zámož da(ja)ti, da(ja)ti komu za ženo (v tem pomenu nav. collocāre): cur me huic locabas nuptiis? Enn. ap. Corn., virginem habeo grandem … neque eam queo locare quoiquam Pl., ubi tu locere in luculentam familiam Pl., ubi erat locata virgo in matrimonium Pl., nuptum virginem locavi huic adulescenti Ter.

3. (denar) naložiti (nalagati) v obresti, (iz)posoditi ((iz)posojati), da(ja)ti naposodo: l. pecuniam Pl., locare argenti nemini nummum queo Pl. nikomur ne morem posoditi niti beliča; od tod se locare obrestovati se, obresti da(ja)ti, prinesti (prinašati): disciplina, quae erat ab hoc tradita, locabat se non minus HS CCCICCC Ci.; metaf.: bene facta (po drugih benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., beneficia, locata praesertim apud tam gratos L. tako rekoč v obresti naložene; poseb. nomen locare biti porok, da(ja)ti poroštvo, porokováti: fraudator cum nomen locat sponsu improbo Ph.

4. v najem da(ja)ti (naspr. conducere): ego operam meam tribus nummis (abl. pretii) hodie locavi ad artīs nugatorias Pl., l. operam alicui ad aliquid Gell., mulier sola locat noctes (= se prodaja za noč(i)), sola locanda venit O. (o hotnici), l. manūs rigando horto Sen. ph., virgines publice ducendas l. Mel., vocem l. Iuv. svoj glas v najem da(ja)ti = udinjati se za klicarja, tabernas civitatibus ad stationem l. Suet.; se locare ad aliquid da(ja)ti se v najem, udinjati se za kaj: quid, si aliquo ad ludos me pro manduco locem? Pl., se ad gladium, ad cultrum l. Sen. ph.; occ.
a) (najboljšemu ponudniku) v zakup da(ja)ti: portorium l. Ci., censoribus vectigalia locare nisi in conspectu populi Romani non licet Ci., is ager a censoribus locari solet Ci., uxoris fundus erat colono locatus Ci., l. agrum fruendum L., praedia l. Plin. iun.; z abl. pretii: l. agrum frumento (za desetino) L., praedia si non nummo, sed partibus l. Plin. iun. ne za gotovino, ampak tako, da se dobiček deli z zakupniki. Od tod subst. pt. pf. locātum -ī, n (od)dajanje v najem, oddaja v zakup, zakup: iudicia, quae fiunt ex conducto aut locato Ci., sunt autem bonae fidei iudicia haec, ex empto vendito, locato conducto G.
b) (najmanj zahtevajočemu) kako delo po pogodbi da(ja)ti, za dogovorjeno ceno odda(ja)ti, pogoditi (pogajati) se za ceno, dogovoriti (dogovarjati) se za ceno za kako delo: signum conlocandum consules locaverunt Ci., statuam faciendam l. Ci., simulacrum Dianae tollendum locatur Ci., funus locare Ci. pogoditi se za pogreb, vivorum funera locabantur (= potestas sepeliendi redimebatur) Ci., anseribus cibaria publice locantur Ci., tu secanda marmora locas H., l. murum, Iunoni templa, aedem Salutis, vestimenta exercitui L., ingentesque locat Caesonia Rhenos Pers.

Opomba: Star. cj. pf. locāssim: Pl., locāssint: Ci.

lônček (-čka) m

1. dem. od lonec pentolino; vaso:
cvetlični lonček vaso da fiori

2. (posodica za zdravila, lepotilna sredstva) vasetto:
lonček kreme vasetto di crema
pren. pristaviti svoj lonček ricavarne guadagno
čeb. matični lonček (matičnik) cella dell'ape regina

lose^* [lu:z]

1. prehodni glagol
izgubiti, založiti (kam), zapraviti (čas), zatratiti; rešiti se česa; zgrešiti, izgubiti spred oči; zamuditi (vlak, priliko); zaostajati (ura); izgube stati

2. neprehodni glagol
imeti izgubo (by s, on pri)
izgubiti (in; npr. in weight shujšati)
izgubiti, biti premagan, podleči (to; npr. to another team)

to lose one's balance izgubiti ravnotežje
to lose caste izgubiti družabni položaj
to lose face izgubiti ugled
to lose ground umikati se, nazadovati, propadati
figurativno to lose one's head izgubiti glavo
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to lose o.s.; ali to lose one's way zaiti, izgubiti se
to lose o.s. in zatopiti se v kaj, izgubiti se v čem
ameriško lose out to izgubiti v korist drugega
to lose one's reason (ali mind) znoreti, pobesneti
ameriško to lose one's shirt vse izgubiti
to lose sight of izgubiti spred oči, pozabiti
to lose patience (ali one's temper) izgubiti živce, razjeziti se
to lose the thread izgubiti nit (predavanja itd.)
to lose track of izgubiti sled za kom ali čim
this will lose you your position to te bo stalo položaja, zaradi tega boš izgubil svoj položaj

louper [lupe] verbe transitif, verbe intransitif, populaire pohajkovati, popivati; skaziti, pokvariti, zapacati; familier zamuditi

louper l'occasion, son train, son métro zamuditi priložnost, svoj vlak, svoj metro
louper sa composition de français »polomiti« (svojo) francosko (šolsko) nalogo

main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

1.

à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

2.

mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

3.

arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

4.

s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika