Franja

port-side [pɔ́:tsaid] samostalnik
navtika leva stran ladje

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

postīcus 3 (post, prim. naspr. antīcus) zadaj se nahajajoč, odzadnji, zadnji: ostium Pl., partes aedium L., aedes Bastiae uxoris L. epit.; subst.
a) postīca -ae, f (sc. ianua) (od)zadnja vrata: Ap., Icti. idr.
b) postīcum -ī, n

1. (sc. ostium) (od)zadnja vrata: H., Pl., aedium L., tu quotus esse velis rescribe et rebus omissis atria servantem postico falle clientem H.

2. zadnji del (ozadek) poslopja:
a) (pri hiši) zahišje, zahišni prizidek, dvoriščna stavba: duo postica, quae loco mercede Tit. fr., si quisquam hodie praeterhac posticum nostrum pepulerit, patibulo hoc ei caput diffringam Tit. fr., pistrinum adpositum, posticum, sella, culina Luc. fr.
b) (pri svetišču) zadnja stran, zadnje stebrišče, „zadnjak“ (naspr. pronaos): dipteros autem octastylos et pronao et postico, sed circa aedem duplices habet ordines columnarum Vitr.

3. zadnjica, rit(ka), guza: Arn., retrimenta cibi qua exirent per posticum, canalem feci Varr. fr.

prekrénuti prèkrēnēm prekreniti, preokreniti, obrniti v drugo smer, na drugo stran, preobrniti

presaldumljívati -dùmljujēm prehajati na drugo stran, v nasprotni tabor

pretúj -a -e pretuđ, previše tuđ, previše stran

príći prîdem, prídi, prídoh príde, prìšao prìšla, prìšāvši
1. priti k: prići komu; ne možeš mu prići nedostopen je
2. pristopiti k: prići radničkoj stranci, zavjerenicima
3. postaviti se na stran nekoga: prići kome; prići nečijem mišljenju sprejeti nazore nekoga; prići ruci skloniti se in poljubiti roko

prihajáč m pridošlica (m), stran čovjek (-vek)

prima [práimə] samostalnik
latinsko, tisk prva stran pole; prva beseda na novi strani

prìstati prìstanēm
1. privoliti: pristati na što, na uslove
2. pritrditi: pristati na što, uz nečije mišljenje
3. pridružiti se komu, stopiti na stran koga: pristati uz koga, za kim; za Titom pristade cio narod
4. pristati: pristati uz obalu
5. ekspr. prav priti: pristalo mi je

prìvjetrina ž (ijek.), prìvetrina ž (ek.) vetrovna stran

Probeseite, die, poskusna stran

pròčēlje s, pròčelje s
1. pročelje, fasada, prednja stran: pročelje kuće
2. častno mesto pri mizi

Prospekt, der/das, (-/e/s, -e) prospekt; bei der Orgel: čelna stran (orgel), prospekt

put aside prehodni glagol
odložiti (delo, knjigo); dati na stran, prihraniti (denar); odvreči (staro obleko)

put away

1. prehodni glagol
pospraviti, dati na svoje mesto; odložiti (delo, breme); prihraniti, dati na stran (denar); znebiti se prenehati (he put away drinking)
ločiti se
sleng "pospraviti" (jed, pijačo), pojesti, popiti (he put away a big steak)
pogovorno spraviti koga kam, zapreti (v zavod)
pogovorno spraviti koga s poti, ubiti; zavreči, pognati (ženo)

2. neprehodni glagol
navtika odpluti (for kam)

put by prehodni glagol
hraniti, prihraniti, dati na stran (denar); izogniti se, izogibati se (odgovoru); preskočiti koga, prezreti koga

Brown was put by in favour of Smith Smithu so dali prednost pred Brownom

put off

1. prehodni glagol
odložiti, odstaviti, postaviti stran; znebiti se, odložiti (sestanek, obleko), sleči, sezuti se; odpraviti koga (with ; npr. z izgovori)
potolažiti; ovirati, odvrniti koga (from od česa)
odsvetovati
pogovorno spraviti koga iz koncepta; odbijati (her face puts me off njen obraz me odbija)
zapreti (plin), ugasniti (luč, radio)

2. neprehodni glagol
kreniti, oditi (to put off on a long journey kreniti na dolgo pot)
navtika odpluti

to put s.th. off (up)on s.o. natvesti komu kaj

Putzschicht, die, Baukunst, Architektur zunanja stran zidu

Querseite, die, prečna stran