Franja

rahločuten pridevnik
1. (nežen; občutljiv) približek prevedka ▸ érzékenyA vseeno je nekaj rahločutnih obiskovalcev zaradi smradu zapustilo predstavo. ▸ Ennek ellenére néhány érzékeny látogató a bűz miatt kiment az előadásról.
Se pod surovo zunanjostjo skriva rahločutno srce? ▸ A nyers külső alatt érzékeny szív rejtőzik?

2. (razumevajoč) približek prevedka ▸ együttérzőBil je občutljiv in rahločuten človek, ki mu ni bilo vseeno za stiske ubogega, revnega naroda. ▸ Érzékeny és együttérző ember volt, akit nem hagyott hidegen a nyomorúságban és szegénységben élő nemzet nélkülözése.

3. (o zgodbi) ▸ megható, megindító, érzelmesZgodba je izjemno rahločutna in ganljiva in je primerna za vse najstnike in tudi razne intelektualce. ▸ A történet kivételesen érzelmes és megható, és megfelel a tizenéveseknek, és mindenféle értelmiséginek.

4. (o zvoku ali podobi) približek prevedka ▸ finomZ izbiro inštrumentov je pesmim vdahnil lasten rahločutni ton. ▸ A hangszerválasztással a dalokat saját, finom hangzással szőtte át.

razbija|ti (-m) razbiti

1. (immer wieder) zerschlagen ➞ → razbiti; šipe: (Fensterscheiben) einwerfen
razbijati po čem hämmern (gegen die Tür, auf den Tisch), einhämmern auf, hauen gegen/auf, schlagen gegen/ auf, dreschen auf
razbijati po klavirju klimpern, hämmern, herumklimpern auf

2. neprehodno: (tolči) hämmern, klopfen; (delati hrup) lärmen, poltern

3.
Xu razbija srce X hat Herzklopfen

razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

A) imperf., perf.

1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
razbiti skalo spaccare un sasso
razbijati na manjše dele frantumare
fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
razbiti kozarec rompere un bicchiere
razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

2. battere; pestare; bussare:
konj razbija ob tla il cavallo scalpita
razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

3. pren. strimpellare, pestare:
razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

4. pren. (močno utripati) battere forte:
srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

5. pren. frantumare, scindere:
razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
razbijati iluzije distruggere le illusioni
razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
razbijati po martellare qcs.
razbijati s krampom picconare
PREGOVORI:
sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

2. ekst. fallire:
načrt se je razbil il piano è fallito

3. pren. scindersi:
stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi

razodéti découvrir, dévoiler, révéler, manifester

razodeti se komu s'ouvrir à quelqu'un, s'épancher auprès de quelqu'un, faire ses confidences à quelqu'un, se communiquer à quelqu'un
razodeti svojo ljubezen se déclarer, déclarer son amour, faire sa déclaration
razodeti komu svoje srce ouvrir son cœur à quelqu'un, épancher son cœur dans le sein de quelqu'un

razodéti (-dénem) | razodévati (-am)

A) perf., imperf.

1. scoprire, svelare

2. rivelare, palesare, render noto, dichiarare:
razodeti skrivnost svelare un segreto
razodeti komu ljubezen fare una dichiarazione amorosa; dichiarare il proprio amore a qcn.
pren. razodeti komu svoje srce aprirsi, confidarsi con qcn.

3. pren. tradire:
njen pogled je razodeval ganjenost il suo sguardo tradiva la commozione

B) razodéti se (-dénem se) | razodévati se (-am se) perf., imperf. refl. svelarsi, rivelarsi, mostrarsi, manifestarsi; trasparire:
v njegovih delih so se do popolnosti razodeli ideali visoke renesanse nelle sue opere si mostrarono alla perfezione gli ideali dell'alto Rinascimento
rel. božja ljubezen se je razodela v učlovečenem sinu Jezusu K. l'amore divino si manifestò nel figlio Gesù fatto uomo

razodéti descubrir; manifestar ; fig revelar

razodeti svojo ljubezen declararse
razodeti se, svoje srce abrir su corazón a alg

razpárati -am dov.
1. a descoase, a desface
2. a sfâşia
□ razparati srce a sfâşia inima

raztájati (faire) fondre

raztajati se fondre, figurativno (srce) se fondre, se ramollir, s'amollir

ražđípati se ràžđīpām se začeti skakati: samo srce drukčije se ražđipa kad Sovra svira vse drugače poskakuje srce, ko...

recoller [-kɔle] verbe transitif znova zalepiti (l'enveloppe kuverto)

recoller un vase zlepiti vazo
se recoller zlepiti se, zrasti skupaj (robovi rane); populaire biti zopet eno srce in ena duša

reden govoriti (über/von o); pogovarjati se; du hast gut/leicht reden ti lahko govoriš, tebi je lahko govoriti; mit sich reden lassen biti pripravljen na pogovor; von sich reden machen zbujati pozornost; sich heiser reden ohripeti od govorjenja; sich in Wut/Zorn reden spraviti se v jezo (z govorjenjem); sich den Kummer vom Herzen/von der Seele reden olajšati si srce; ins Gewissen reden narediti pridigo; um von ... gar nicht zu reden da ne govorimo o ...; mit jemandem noch ein Wort zu reden haben biti dolžan/imeti namen (komu) še nekaj (krepkih) povedati

re-fricō -āre -fricuī -fricātūrus (re in fricāre)

1. zopet (znova, spet) (z)drgniti, zopet (znova, spet) (na)ribati, zopet (znova, spet) (o)praskati, (s)praskati, oprasniti (opraskati), (o)drapati, predreti (predirati): id omne … refricato denuo Ca.; pren.: cicatricem, vulnus Ci. zopet razdražiti, znova predreti, znova uraziti.

2. metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), zopet (znova, spet) vzbuditi (vzbujati), zopet (znova, spet) (raz)dražiti, zopet (znova, spet) razdražiti (razdraževati), zopet (znova, spet) vznemiriti (vznemirjati): desiderium ac dolorem refricare Ci., memoriam pulcherrimi facti Ci., cum refricare animum memoria coeperat Ci. ko je začela srce znova bolestno vznemirjati misel (spomin); med.: crebro refricatur lippitudo Ci. ep. se vedno ponavlja, pogosto izbruhne.

re-fugiō -ere -fūgī -fugitūrus (re in fugere)

I. intr.

1. (nazaj) (z)bežati, ubežati, uiti (uhajati), uteči (utekati), pobegniti, odnesti jo (glavo, pete), umakniti (umikati) se, izmakniti (izmikati) se: hostes velocissime refugiebant C., acie C. iz bitke, ex caede in castra Hirt., Syracusas Ci., domum Suet., in portum C., ad suos C., ex castris in montem C., in domum atque in tecta L., quadrupes nota intra tecta refugit V.; pesn.: mille fugit refugitque vias V. leta tja in nazaj; metaf.: refugere a consiliis Ci. odstopiti, ab orationis turpidine Ci., timido sanguen refugit Enn., sol medio orbe refugit V. izgine (se skrije) na pol; occ. odmakniti (odmikati) se, umakniti (umikati) se: Col., Mel. idr., visa refugit humus O. se izgublja, refugit a litore templum V., mox zothecula refugit quasi in cubiculum idem atque aliud Plin. iun., quo pridie (sc. mare) refugisset Cu.

2. pribežati, zateči (zatekati) se, uteči (utekati) h komu, kam, (po)iskati pri kom, kje zavetje: L., Stat. idr., ad legatos Ci., ad carminis tranquillitatem tamquam ad portum Petr., ad naturale bonum Auct. b. Alx. —

II. trans.

1. bežati pred kom, od česa: H., Suet., Lucan. idr., id refugisti Ci., refugere instantes Auct. b. Afr., attollentem iras (sc. anguem) V.; pren. uiti (uhajati): memoriam alicuius Col.

2. metaf. bati (plašiti, strašiti) se, (iz)ogibati se koga, česa, umikati se komu, čemu: Sen. ph., Q. idr., foeda ministeria V., viriles contactus, omnem Venerem O., iudicem Ci., a dicendo Ci. ne moči odločiti se, srce komu ne dati, da bi povedal, possum multa referre, ni refugis V.; z inf.: Iust., Sil., Lact. idr., nec te transire refugi O., Lesboum tendere barbiton H.; pesn.: populus vicina iurgia refugit H. (obmejni) topol (meton. = sadilec obmejnega topola) se izogiba prepiru s sosedi.

relieve [rilí:v]

1. prehodni glagol
olajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga (from od, pred)
vojska osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.)
vojska izmenjati, zamenjati (stražo)
figurativno razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti (with s čim, by s pomočjo)
pomiriti (po)tolažiti

2. neprehodni glagol
ločiti se (from od)
odbijati se (against proti, od)

to relieve distress pomagati v stiski
to relieve nature, to relieve oneself izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potrebo
to relieve one's feelings dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)
to relieve s.o. from a duty (responsibility) oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)
to relieve a sentry vojska izmenjati stražo
I was much relieved to see... zelo mi je odleglo, ko sem videl...
I was relieved of my purse olajšali so me za (ukradli so mi) denarnico
he relieved me of my work razbremenil me je pri delu
the dress is relieved by trimming okraski poživljajo obleko
to feel relieved čutiti se olajšanega

rend^* [rend]

1. prehodni glagol
trgati, odtrgati, strgati, raztrgati; (raz)cepiti, (raz)klati (les)
figurativno (raz)cepiti, pretresti, omajati, predreti, prelomiti, razklati, preklati

2. neprehodni glagol
raztrgati se, strgati se, (raz)cepiti se, razpóčiti se, póčiti

to rend apart (asunder, in pieces) raztrgati na kose
to rend from s.o. iztrgati komu
his heart was rent with grief srce se mu je trgalo od žalosti
my mind was rent by doubts mučili so me dvomi
to rend one's hair lase si puliti
they rent the air with their cheers njihovi klici so trgali, pretresali zrak
to turn and rend s.o. nepričakovano koga napasti s psovkami, z zmerjanjem

renvoyer* [rɑ̃vwaje] verbe transitif nazaj, domov poslati, odposlati; odbiti, vreči nazaj (la balle žogo); odsloviti, odpustiti; prepustiti; napotiti (à k); odgoditi, (časovno) odložiti; odstaviti (uradnika); izključiti (iz šole); izpustiti na svobodo (jetnika); verbe intransitif nagniti se na stran, na bok (ladja)

se renvoyer obmetavati se
se renvoyer la baile (figuré) zvračati napako, obveznost, delo eden na drugega
renvoyer de Caïphe à Pilate pošiljati od Poncija do Pilata
renvoyer aux calendes grecques brezkončno odlagati, odložiti, odgoditi na sv. Nikoli
renvoyer l'affaire à huitaine odložiti zadevo za en teden
renvoyer le débat sine die odgoditi debato za nedoločen čas
renvoyer cœur še enkrat igrati srce (pri kartanju)
renvoyer quelqu'un de sa demande (juridique) odbiti komu prošnjo
renvoyer un domestique, un ministre odpustiti služabnika, ministra
renvoyer quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
renvoyer ses créanciers, un importun odkrižati se, znebiti se svojih upnikov, nadležneža, nadležnega gosta
renvoyer les parties à se pour voir (juridique) izjaviti se za nepristojnega
renvoyer le son odbiti zvok
se renvoyer des reproches, des injures obmetavati se z očitki, psovkami, žaljivkami

répandre* [repɑ̃drə] verbe transitif razliti, izliti, razsuti, raztresti, razsipati; točiti (sulze); širiti, razširjati, propagirati; (raz)dajati; pokazati

se répandre (raz)širiti se, razliti sé; krožiti
répandre son âme, son cœur razkriti svoje dušo, svoje srce
répandre de l'eau sur la table razliti vodo po mizi
répandre les larmes, le sang točiti solze, prelivati kri
répandre une odeur širiti vonj, duh
répandre la panique, une nouvelle, un bruit širiti paniko, novico, govorico
cette nouvelle s'est répandue comme une traînée de poudre ta novica se je razširila kot blisk
se répandre en menaces, en louanges izteči mnogo groženj, pohval
se répandre dons le monde imeti mnogo poznanstev

re-petō -ere -īvī (-iī) -ītum (re in petere)

1. nazaj iti, zopet (znova, ponovno, spet) kam iti, vrniti (vračati) se; abs.: febricula repetit Cels. se vrača.
a) z notranjim obj.: viam repetere L. hoditi po isti poti, prehoditi isto pot; smer v acc.: castra Ci., Macedoniam N., domum O., urbem Suet., muros V., patriam O., L., penates H. vrniti (vračati) se domov; z in in acc.: retro in Asiam L.; occ. zopet (znova, ponovno, spet) (po)iskati, zopet (znova, ponovno, spet) zahtevati, zopet (znova, ponovno, spet) prositi za kaj, zopet (znova, ponovno, spet) si izprositi kaj: repudiatus repetor Ter., Gallum ab eodem repetit C.
b) (s kakim orožjem) zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se v koga, nad koga, dregniti (dregati, drezati) proti komu, (zopet, znova, ponovno, spet) iti na(d) koga, lotiti (lotevati) se koga, zopet (znova, ponovno, spet) se spraviti (spravljati) na koga, napasti (napadati) koga, spoprije(ma)ti se s kom, znova udariti (udarjati) nad koga: regem repetitum saepius cuspide ad terram affixit L., bis cavere, bis repetere Q. (gladiatorski t.t.), repetita ilia O. zopet zadeti, aliquem toxico repetere Suet., dulci repetitus amore Sil. spomnivši se zopet prejšnje ljubezni, repetuntur pectora luctu Val. Fl. žalost zopet prevzame srce, mulam calcibus Sen. ph. znova udariti (tolči, biti).

2. metaf. zahtevati nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) ali nazaj (po)terjati: regnum repetitum (sup.) in Macedoniam venire N., obsides C., urbes in antiquum ius repetere L. za mesta terjati stare (nekdanje) pravice, id ab eodem repetere C., poenas ab aliquo repetere Ci., C. (kakor kak dolg izterjati kazen =) izvršiti kazen nad kom, kaznovati, pokoriti koga, aurum, argentum mancipia, uxorem post bellum Ci., ius suum Ci. zahtevati, Homerum Salaminii repetunt Ci. si ga svojijo, si ga lastijo (kot rojaka); včasih s postranskim pomenom pridobivanja: Politorium rursus bello repetitum L. zopet osvojiti, libertatem L., T. zopet dobiti, zopet doseči, znova zadobiti; od tod occ.
a) (o fecijalih) zahtevati naknadno nadomestilo (povračilo), od sovražnika terjati zadoščenje (zadostilo): ius, quod fetiales habent, quo res repetuntur L., res repetere Varr. fr., Ci.
b) tožiti za odškodnino (za povračilo škode): res repetere Ci., ereptas pecunias civili actione et privato iure repetere Ci.; abs. = iztožiti: voluit Romae repetere Archagathus Ci., utrum aequius est decumanum petere an aratorem repetere Ci.; od tod pecuniae repetundae ali samo repetundae denar, ki so ga rimski namestniki v provincah izsilili od tamkajšnjega prebivalstva in so ga morali vrniti, nadomestilo (povračilo, odškodnina) za izsiljevanje (denarja), lex de pecuniis repetundis Ci. = pecuniarum repetundarum Ci., Catilina pecuniarum repetundarum reus S. zapleten v pravdo za povračilo, obtoženec v pravdi glede izsiljevanja denarja, postulare aliquem repetundis T. ali de repetundis Caelius ap. Ci. ep. tožiti zaradi izsiljevanja (globljenja); tako tudi: repetundarum damnari T., Vell., postulari, absolvi T., Suet., insimulari Q., convinci Suet., de pecuniis repetere ad reciperatores itum est T. s tožbo za povračilo so se obrnili na …

3.
a) zopet (znova, ponovno, spet) iti po kaj, (zopet, znova, ponovno, spet) prinesti (prinašati) kaj, zopet (znova, ponovno, spet) (nazaj) privesti (privajati), zopet (znova, ponovno, spet) pripeljati: qui maxime me repetistis et revocastis Ci., sarcinas relictas repetere C., consuetudo repetita et revocata Ci. zopet uvedena, zopet vpeljana, hinc Dardanus ortus, huc repetit Apollo V. nas kliče nazaj, repetita Proserpina V. domov pripeljana, elephanti alii repetiti sunt L. privedli so še druge, šli so še po druge, partem reliquam copiarum Suet. iti še po … ; metaf.: repetere aliquo memoriā ali repetere rei memoriam Ci. zopet pomisliti na kaj, spominjati se česa, predočiti (predočevati) si kaj, (pri)klicati (priklicevati) si v spomin kaj, repeto animo exempla V. predočujem si, predstavljam (zamišljam) si; z ACI: nunc repeto haec portendere (sc. Cassandram) V. pravkar se spominjam, repeto me correptum ab eo Plin.; abs.: inde usque repetens Ci. odtlej vse pomišljajoč, odtlej o vsem razmišljajoč.
b) nadoknaditi, nadomestiti (nadomeščati): praetermissa repetere Ci. zamujeno nadomestiti (nadomeščati), zopet se naučiti, quidquid putationis superfuit Col.
c) occ. (za) nazaj šteti, (za) nazaj računati: repetitis et enumeratis diebus C., repetitis ex die vulneris CCCLXV diebus Icti.

4.
a) ponoviti (ponavljati), obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: repete, quae coepisti Ci., vetera Ci., pugnam L., studia Ci., oscula O., hoc primus repetas onus H., Venerem repetere V. zopet praznovati čas ljubezni.
b) ustno, z besedami, v besedah ponoviti (ponavljati): repetens iterum iterumque monebo H., unde tuos repetam fastus Pr. od kod = kje naj začnem popisovati; z ACI: quid repetam exustas (sc. esse) classes V., multum ante repetito concordem sibi coniugem (sc. esse) T. potem ko je bil ponovno zatrdil (zatrjeval), da … Pt. pr. repetītus 3, ki se pesn. po analogiji nanaša na obj. = adv. ponovno, znova, zopet, spet, vnovič: repetita robora caedit O. ponovno maha, zopet udriha po … , repetita vellera mollibat O. je večkrat …

5. izpeljati (izpeljevati), izvesti (izvajati): si prima domūs repetatur origo V., repetunt ab Erechtheo Codrum Ci., oratio repetit populi origines Ci., iuris ortum a fonte repetere Ci., supra septingentesimum annum repeti L. biti izpeljevan, segati več kot … ; occ. (v govoru) zače(nja)ti, nazaj (po)seči (posegati, posezati): repetere aliquid alte et a capite Ci., oratio tam alte repetita Ci. tako daleč nazaj posegajoč, paulo altius … repetere memoriam religionis Ci., repetere longe, longius Ci., ab initio T., Corn., repetendum videtur, qualis status urbis, quae mens exercituum fuerit T. iz preteklosti omeniti.

6. (iz)vleči iz česa, izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): repetere suspiria pectore O. vzdihovati.

resserrer [rəsɛre] verbe transitif zopet stisniti, spet zadrgniti; zopet zapreti; omejiti (potrebe); médecine zožiti

se resserrer stisniti se, zapreti se, umakniti se; zgostiti se; postati ožji, skrčiti se
resserrer les liens de l'amitié, les relations utrditi prijateljske vezi, stike
resserrer le cœur, l'âme stiskati srce, dušo
mon cœur se resserre srce se mi stiska
resserrer un nœud, un écrou zadrgniti vozel, priviti matico vijaka

retourner [rəturne] verbe transitif obrniti, obračati; okreniti; (pre)mešati (la salade solato); nazaj poslati, vrniti; prekopati; postaviti na glavo (smisel, pomen); (notranje) pretresti, vzburiti, globoko ganiti; verbe intransitif vrniti se, vračati se

se retourner obrniti se, okreniti se nazaj; preobrniti se (javno mnenje)
s'en retourner obrniti se, iti proč, iti stran
retourner un appartement na glavo postaviti stanovanje, spravitî ga v nered
retourner du foin pour le faire sécher obračati seno, da bi ga osušili
retourner la terre prekopati zemljo
retourner un vêtement obrniti obleko
retourner sa veste (familier, figuré) spremeniti svoje mrienje
retourner quelqu'un comme une crêpe z lahkoto koga k drugemu mnenju pregovoriti
de quoi retourne-t-il? kaj je adut (igra) ? za kaj (pa) gre? kaj pa je? kaj se dogaja?
il retourne cœur (v igri) srcé je adut
retourner en arrière, sur ses pas obrniti se (nazaj), vrniti se
laisser à quelqu'un le temps de se retourner (familier) pustiti, dati komu čas za premislek, kaj naj naredi
tourner et retourner obračati sem in tja, figuré motriti z vseh strani
savoir de quoi il returne (familier) vedeti, kaj se dogaja
savoir se retourner biti okreten, znati si pomagati, znati se obrniti
se retourner sur soimême (figuré) iti vase
s'en retourner comme on est (était) venu vrniti se, iti nazaj, ne da bi bili kaj opravili, praznih rok
si inconnu à l'adresse prière de retourner à l'expéditeur če nedostavljivo, prosimo vrniti pošiljatelju