Franja

complete¹ [kəmplí:t] pridevnik (completely prislov)
ves, cel; gotov, dokončan, dovršen
figurativno popoln

complete with skupaj s
to be complete with biti opremljen s

compte [kɔ̃t] masculin (pre)štetje, preštevanje; račun, (pre)računanje; znesek; konto; obračun, obračunanje; dolgovan denar

à compte de quelqu'un na konto kake osebe
à ce compte(-là) če to tako vzamete ali hočete
à, selon, suivant votre compte (vieilli) po vašem (mnenju, naziranju)
à bon compte poceni, brez truda; obilno, bogato
au bout du compte, en fin de compte, tout compte fait končno, konec koncev, navsezadnje, če vse upoštevamo
de bon compte vsaj, najmanj
de compte à demi na pol
de compte fait, tout compte fait v celem, vse skupaj, natančno vzeto
en règlement de votre compte za poravnavo vašega računa
pour le compte de quelqu'un na račun koga, figuré kar zadeva, kar se tiče
pour son compte zase, za sebe
ayant masculin compte, titulaire masculin d'un compte imetnik, lastnik računa
règlement masculin des comptes obračuna(va)nje (tudi figuré)
compte d'apothicaire, de cuisinière dolg, drag, zabeljen račun
compte bancaire, compte de, en banque bančni račun
compte de chèques postaux, de chèque postal poštni čekovni račun
de clearing klirinški, obračunski konto
compte courant tekoči račun
compte de dépôt depozitni račun
compte à échéance fixe vezan račun
compte d'épargne hranilni račun
comptes de l'exercice letni, poslovni zaključek
compte mensuel mesečno poročilo
compte ouvert odprt, tekoč račun
compte rendu (računsko) poročilo
compte d'activité poročilo o dejavnosti
compte de lecture obnova lektire (v šoli)
compte rand okrogla vsota
compte secret tajni konto
compte de situation (militaire) poročilo o položaju
compte spécial, à part posebni konto
compte de virement žiro račun
compte à vue čekovni račun
aligner un compte zaključiti, zapreti konto
arrêter un compte poravnati račun
avoir son compte (figuré) biti pijan
(en) avoir (pour) son compte dobiti svoje, biti oštet
avoir un compte à régler avec quelqu'un (figuré) imeti s kom (ob)račun
n'avoir de comptes à rendre à personne nikomur ne biti dolžan dajati račun, nikomur ne biti odgovoren
donner une somme à compte dati vsoto na račun
donner son compte, en donner pour son compte à quelqu'un slabo ravnati s kom, grdó jo zagosti komu
donner, régler son compte à un employé dati uslužbencu, kar smo mu dolžni; odpustiti ga
dresser, établir un compte napraviti račun
entendre, savoir bien son compte razumeti se, znati gledati na svojo korist
entrer en ligne de compte priti v poštev
être de compte šteti, biti važen
être loin de compte uračunati se; ne si biti edin
faire bon compte de quelque chose poceni kaj prodati
faire le compte de quelque chose nekaj skupaj sešteti, izračunati
je fais mon compte pridem na svoj račun
laisser pour compte (commerce) odkloniti sprejem (blaga)
mettre, prendre sur son compte vzeti na svoj račun, figuré prevzeti odgovornost
mettre quelque chose sur le compte de quelqu'un komu kaj naložiti, naprtiti, podtakniti
mettre un compte à découvert preseči konto; več dvigniti, kot imamo denarja
ouvrir un compte auprès de odpreti konto pri
passer en compte (commerce) vračunati
passer, mettre en, sur compte vknjižiti v konto
prendre sur son compte prevzeti nase
régler un compte poravnati račun
régler ses comptes obračunati (tudi figuré)
rendre compte de quelque chose dati račun o, poročati o čem
se rendre compte de quelque chose sprevideti, spoznati, uvideti kaj, zavedati se česa, biti si na jasnem o čem
rendre ses comptes dati račun (de o; tudi figuré)
vous m'en rendrez bon compte to mi boste plačali
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
tenir compte de quelque chose (à quelqu'un) odškodovati (koga) za kaj, figuré računati s čim, upoštevati kaj, ozirati se na kaj
tirer d'un compte dvigniti iz konta
s'en tirer, en être quitte à bon compte poceni jo odnesti
tourner à compte biti ugoden, koristen
travailler à, pour son propre compte zase, samostojno delati
ne pas trouver son compte à quelque chose imeti izgubo pri čem
cela n'est pas de compte to ne pomeni nič, to ni važno
le compte n'y est pas račun ni pravilen
à chacun son compte (proverbe) vsakemu svoje
les bons comptes font les bons amis (proverbe) čisti računi, dobri prijatelji

comune¹

A) agg.

1. skupen:
amico comune skupni prijatelj
comune a pochi skupen redkim ljudem
il bene comune skupno dobro, skupna korist
fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom

2. obči, splošen:
opinione comune splošno mnenje
uso comune splošna raba
luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
senso comune zdrava pamet
non comune nenavaden, odličen, imeniten
vino comune navadno vino

3. jezik obči:
nome comune obče ime

B) m

1. navadno, obče:
uscire dal comune razločevati se
fuori del comune nenavaden, izjemen
non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)

2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar

concupīscō -ere -cupīvī (-cupiī) -cupītum (incoh. glag. concupere)

1. hkrati (k čemu še) požele(va)ti kaj, zakoprneti po čem: suis rebus exhaustis fortunas nostras concupiverunt Ci., neque servitutem vestram ut antea, sed iam iratus sanguinem concupiscit Ci., c. praedia hominum Ci., timebatur, ne opibus elatus tyrannidem concupisceret N., domum aut villam c. S., toda: cum tu omnia concupisses Ci. ko si si vsega skupaj poželel.

2. (z oslabljenim pomenom predloga) zažele(va)ti si česa, zahrepeneti po čem, zahlepeti po čem: intemperanter concupiscere, quod videas N., plura concupivit, quam efficere potuit N., cum est concupita pecunia Ci., tribunos plebis c. L.; z inf.: Petr., Sassiam in matrimonium ducere concupivit Ci., pervertere civitatem c. N.; z ACI pass.: cum discerpi senatorem concupisset Suet.

3. brez incoh. pomena želeti si česa, hrepeneti po čem, zahtevati kaj, prisvajati si kaj: Cels., Plin., qui tantum agri occupavit, quantum concupivit Ci., non spolia Verris, sed existimationem populi c. Ci., credo vos … gloriam concupisse Ci.; abs.: abiit iam tempus, quo posses videri concupisse T.

Opomba: Kontr. obl. iz perfektove osnove: concupīstī, concupīstis, concupīsse, concupīssem, concupīsses (= concupīvistī, …): Ci. idr.

concurrent¹ [kənkʌ́rənt] pridevnik (concurrently prislov) (with)
hkraten; sodelujoč, soglasen, skladen
matematika stekajoč se, konvergenten

concurrently with skupaj, hkrati s

condīcō -ere -dīxī -dictum

I.

1. skupaj dogovoriti (dogovarjati) se o čem, zediniti (zedinjati) se, pogoditi se, določiti (določati) kaj; obljubiti (obljubljati), obvez(ov)ati se, zavez(ov)ati se: Dig., Amm., quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus populi Romani Quiritium patri patrato priscorum Latinorum Formula vetus fetialium ap. L., dies condictus Pl., Ap., condictum tempus cenae Sen. ph., c. indutias Iust., tempus et locum coëundi Iust., aliquid cum aliquo Gell.; sic condicunt T., (Simonides) … laudem (hvalnico) … ut scriberet, condixit pretio Ph.; od tod subst. pt. pf. condictum -ī, n pogodba: quoniam pactum atque condictum perfide ruperat Gell.; pren. zavezati se v kaj = prevzeti kaj: quom hanc operam condicerem Plin.

2. povabiti se (pustiti) na obed, napovedati se komu v goste: ad cenam aliquo condicam foras Pl., cum mihi condixisset, cenavit apud me Ci. ep., seni cenam ea lege condixit Suet., subita condictaque cenula Suet. brez posebnih priprav; c. ad balneas Tert. napovedati se v kopel.

3. jur. odpovedati, nazaj zahtevati: c. pecuniam alicui Icti., rem furibus G., rem ex causa furtiva Icti. —

II. obenem (soglasno) s kom trditi kaj, ujemati se, strinjati se s kom; abs., z dat., s pron. neutr. v acc. (v čem), z ACI: Tert.

cōnfideiussor -ōris, m soporok (kdor skupaj s kom daje poroštvo): Icti.

cōnflīctō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. cōnflīgere) „neprestano skupaj udarjati“, „hudo skupaj udariti (udarjati)“, od tod

I. trans.

1. pobi(ja)ti: gravibus superne ictibus conflictabantur T.; pren. hudo prizadejati komu, čemu, razmajati kaj, (o)slabiti koga, kaj: qui plura per scelera rem publicam conflictavisset T., sese conflictare maerore Plin. ugonabljati se z žalostjo, giniti od …

2. v pass. = hudo prizadet (zdelan, pobit) biti od česa, trpeti kaj ali od česa, v stiski (v težavah) biti zaradi česa; z abl. causae: Corn., Plin., Suet. idr., conflictari duriore fortunā Ci. ep., conflictatus … est etiam adversā fortunā N., non simplici fortuna conflictatus est N., quo (morbo) cum gravi conflictaretur N. ko je hudo bolan ležal, nostri magnā inopiā necessariarum rerum conflictabatur C. so se otepali z …, tot incommodis conflictati C., conflictari gravi pestilentiā C., multis difficultatibus L., tempestatibus saevissimis T.; abs.: ii (milites) tantum conflictati sunt, qui … T., plebs inter armatos conflictabatur T., si non conflictatur Cels. če (bolnik) ni nemiren, quanto artius … conflictata essem Gell. —

II. intr. udariti (udarjati) se, v boju biti s kom, s čim, otepati se koga, česa

1. v pass. (med.) in večinoma pren.: cornibus (z vojaškimi krili) conflictatus Front., qui cum ingeniis conflictatur eius modi Ter., cum his conflictari erat omnino molestum Ci.

2. act. (refl.): neque cum huius modi umquam usus venit ut conflictares malo Ter.

cōnfragus 3 (cōnfringere) „skupaj zlomljen“, od tod gosto in trdno vsevprek rastoč, zarasel: dumeta densis arboribus confraga Lucan.; subst. cōnfraga -ōrum, n gosto zarasla mesta: c. silvae (v gozdu) Stat., taurus per confraga saeptis obvia quaeque ruens Val. Fl.

congeriēs -ēī, f (congerere) znašanje, od tod

I. met.

1. kar je skupaj zneseno, kup, grmada: lapidum L., Plin., struis Plin., armorum T., silvae (gozdnih dreves) O.

2. occ.
a) skladovnica drv, grmada, lomača: Q., Cl., congerie e media tum primum cognita praepes subvolat O.
b) prvotna svetovna zmes, kaos: ubi dispositam, quisquis fuit ille deorum, congeriem secuit O.
c) nakopičena, obilna zaloga, odpad (stvari): rerum suarum Enn. —

II. pren.

1. zmetan kup, zmetana množina: venit aetas omnis in unam congeriem Lucan., c. bonorum Cl.

2. govorna podoba kopičenje (gr. συναϑροισμός): Q.

congregātiō -ōnis, f (congregāre)

1.
a) (o živalih) združevanje, druženje, življenje v čredah: (bestiae) congregatione coetum quodam modo civitatis imitantur Ci., c. taurorum Vulg.
b) pren. (o ljudeh) družabnost, družabno življenje, sožitje: Sen. ph., Cod. Th., nos ad congregationem hominum (z ljudmi) esse natos Ci., naturalis quaedam hominum c. Ci. neki prirojen družabni nagon, prirojen čut za druženje; met. zbrana množica, zbor, družba: omnis c. filiorum Israël Vulg.

2. pren.
a) združenje, združevanje, združitev, nabor, kopičenje, nakopičevanje: defit calori c. Sen. ph. kopičenje toplote poneha, c. et conglobatio … guttarum Aug., c. unius fascis Vulg.; met.: omnis c. aquarum Vulg. vsa skupaj natekla voda, c. lapidum Hier. kup kamenja.
b) sestavljanje, sestava, povzetje, povzemanje, povzetek: argumentorum, criminum, rerum Q., personarum, locorum, temporum Q.

cōnīveō, slabše connīveō -ēre (-nīvī ali -nīxī), (—) (cum in nīvēre; prim. nictāre, nītī)

1. „skupaj nagniti (nagibati) se“, okleniti (oklepati) se, zapreti (zapirati) se, strniti (strinjati) se: claustra mobilia coniventia vicissim et resurgentia Gell., quae (cava intus ventris ac stomachi vacua et hiantia) ubi aut cibo complentur aut inanitate diutinā contrahuntur et conivent Gell., coniventibus ad regulam lineis Ap.

2. occ.
a) oči zatisniti (zatiskati), (za)mižati, mežikati: Pl., Plin., Sil., coniventem somno consopiri sempiterno Ci., tamquam somno coniveret T., ad (ob) minima tonitrua et fulgura c. Suet., c. paululum Ap.; z abl.: altero oculo c. Ci., ciliis alterna conivens Ap. izmenoma mežikajoč; pesn. (o soncu in luni, kadar mrkneta): cum quasi conivent Lucr.; pren.: certa sunt pleraque et, nisi coniveamus, in oculos incurrunt Q. če le ne dremljemo, iura interquiescere paululum et conivere Gell. dremljejo.
b) (o očeh) zaprt (zatisnjen) biti: oculis somno coniventibus Ci., coniventes illi oculi abavi tui Ci. oslepele.
c) pren. „eno oko zatisniti“, skozi prste (po)gledati, spregledati, oprostiti (oproščati) komu kaj: consulibus si non adiuvantibus, at coniventibus certe Ci., vae, nisi conives Pers.; sed haec ipsa concedo, quibusdam etiam in rebus coniveo Ci., dii interdum in hominum sceleribus conivent Ci., desertorum … punitor acerrimus, conivebat in ceteris (delictis) Suet.

Opomba: Inf. pf. cōnīvĕre: Calvus ap. Prisc.

conjunction [kəndžʌ́ŋkšən] samostalnik
zveza, združitev, spajanje, (s)parjenje; kombinacija; sovpad; križišče, razpotje
slovnica veznik

in conjunction with skupaj s

conjunto zvezan, združen

conjunto m združitev; celota
conjunto de aparatos aparatura
conjunto de edificios blok hiš
clase de conjunto orkestralna vaja
formar un conjunto tvoriti celoto
en conjunto skupaj, skupno; brez izjeme

cōnsentēs (Cōnsentēs) diī (cum in sēns, sentis, pt. pr. glag. esse, prim. absēns, praesēns) skupaj bivajoči bogovi, bogovstvo, zbor 12 najvišjih božanstev, in sicer: Jupiter, Junona, Vesta, Cerera, Diana, Minerva, Venera, Mars, Merkur, Neptun, Vulkan in Apolon: Varr., Aug., Arn.

conserve [kɔ̃sɛrv] féminin konserva, pločevinka; théâtre, argot repertoarna igra; marine spremna ladja; pluriel zaščitna očala

de conserve konserviran, v konservi; skupaj, v družbi
aller de conserve iti skupaj, v družbi
bœuf masculin de conserve govedina v konservi
boîte féminin de conserve konservna škatla, doza
industrie féminin de conserve konservna industrija
conserve de fruits, de légumes, de poisson, de viande sadna, zelenjavna, ribja, mesna konserva
en conserve konserviran, v konservi
lait masculin, légumes masculin pluriel, viande féminin en conserve mleko, zelenjava, meso v konservi
musique féminin en conserve gramofonske plošče
mettre des haricots en conserve dati, vložiti fižol v konserve
se nourrir de conserves hraniti se s konservami
naviguer de conserve pluti po isti poti

cōnsessus -ūs, m (cōnsedēre)

I. skupno sedenje: cum amicis tam familiariter vixit, ut communis esset ei saepe consessus Lamp. da je pogosto z njimi po domače skupaj sedel; od tod pravica do sedenja pri kom: consessum offerre alicui Lamp., liberum consessum habere Cod. Th. —

II. met.

1. seja, skupščina, zbor, zborovanje: tollitur … a praeconum consessu in Galliam Naevius Ci., c. senatorum Ci. seja (zaničljivo), in hunc consessum P. Sestius venit Ci., non umquam turpior in ludo talario consessus fuit Ci.; poseb. zbor, zbrani svèt (v gledališču, v cirkusu): ludorum gladiatorumque consessu Ci. če se v gledališču skupaj sedi, consessus theatrales gladiatoriique Ci., caveae c. V. ali c. caveaï Lucr. = c. caveae T., c. spectantium Val. Max., consessu frequenti Suet.

2. occ. sodna seja: non enim coronā consessus vester cinctus est, ut solebat Ci., nunc autem vester, iudices, conspectus et consessus iste reficit et recreat mentem meam Ci.

Opomba: Consessu … exstructoque resedit V. (Aen. V, 290) po Serv. = in je sédel na vzvišeni sedež (sporno mesto).

cōnspiciō -ere -spexī -spectum (cum in speciō -ere)

I. trans.

1. (skupno) opaziti (opažati), pogledati, zagledati, gledati, videti, v pass. (splošno, od vseh skupaj) opaziti (opažati) se, gledan biti, videti se; occ. videti se moči, videti se dati, viden biti: c. nostros equites C., quem cum omnes conspicerent propter novitatem ornatus N. ko so vsi vanj oči uprli, Demetrium ut pacis auctorem cum ingenti favore conspiciebant L., locum insidiis (prostor, primeren za …) conspeximus ipsi V., si forte virum quem conspexere, silent V., infestis omnium oculis conspici Ci., quoquo tempore conspectus erat Ci. se je bil pokazal, lucus, qui ex insula conspiciebatur N., super tabernaculum, unde ab omnibus conspici posset, imago Solis … fulgebat Cu.; pren.: ut conspiciatis eum mentibus, quem oculis non potestis Ci.; occ. v pass. = v oči biti (bijem), na očeh biti (sem), pozornost zbuditi (zbujati): Corn., Vell., Q., vehi per urbem, conspici velle Ci., supellex modica, non multa, ut in neutram partem conspici posset N., sic (ali se) quisque … conspici, dum tale facinus faceret, properabat S., vestitus nihil inter aequales excellens; arma atque equi conspiciebantur L., quid te ut regium iuvenem conspici sinis? L., maxime conspectus ipse est curru equis albis iuncto urbem invectus L., quorum conspicitur nitidis fundata pecunia villis H., tu formosissimus alto conspiceris caelo O., ne quid faciat, quod conspici et derideri possit Augustus ap. Suet.

2. (o posamezniku) zagledati, zapaziti, opaziti, zaznati, videti: quas (aedes) quotiescumque conspicio, fleo Pl., procul conspexit armatos Ci., quando te in iure conspicio Ci., quos cum Ariovistus conspexisset C.; pren.: si illud signum solis ortum et forum curiamque conspiceret Ci., cum bene notum porticus Agrippae et via te conspexerit Appi H. — Skladi: z ACI: colones, qui ab decumana porta nostros victores flumen transisse conspexerant C., conspexit terrā centum procumbere tauros Cat.; pogosteje kot izraz neposrednega čutnega zaznavanja s predikatnim acc. participii: ne eundem paulo post spoliatum omni dignitate conspiciat Ci., quam (imaginem patris) paucis ante diebus laureatam … conspexit Ci., hostes superatos c. Ci., hostes …, ubi ex litore aliquos singulares ex navi egredientes conspexerant C., postquam … naves suas oppletas conspexerunt serpentibus N., multi (Hannibalem) saepe militari sagulo opertum humi iacentem inter custodias … conspexerunt L., ut me conspexit venientem V., adrasum aliquem c. H.; v pass. s predikatnim nom. participii ali adiectivi: cum … iam omnia fere superiora loca multitudine armatorum completa conspicerentur C., quamvis non alius flectere equum sciens aeque conspicitur H., terribilior niger conspicitur (canis) Col.; v pass. tudi z grškim dat.: quae mihi (= a me) tunc primum, tunc est conspecta supremum O.

3. pren.
a) z duševnimi očmi opaziti (opažati), zapaziti, zazna(va)ti: nullus error talis in (pri) L. Aemilio Paulo conspectus est Val. Max.
b) uvide(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti, pojmiti: quantum ego nunc corde conspicio meo Pl., satis in rem quae sint meam ego conspicio mihi Pl.

II. redk. intr. (po)gledati kaj, kam, (svoje) oči obrniti kam, (svoj) pogled upreti kam: quid nunc supina susum in caelum (ali susum caelum) conspicis? Pl., inter eas regiones, quā oculi conspiciant Varr., numquam in tabernam conspexerat Petr. = nikoli ni bil obiskal krčme. — Od tod

I. adj. pt. pf. cōnspectus 3

1. viden, očiten, zaznaven: tumulus hosti conspectus, conspecti inter se, agmina ex pluribus collibus inter se satis conspecta L.

2. očividen = v oči bijoč, očiten, pozornost zbujajoč, ugleden, vznesen, odličen, izvrsten, znamenit: Pallas … pictis conspectus in armis V., conspectus elatusque supra modum hominis privati L., patris avique fama conspectum eum faciebat L. mu je dajala ugled, plebs turbā conspectior quam dignitate L., Galatea platano conspectior altā O.; o abstr.: c. iuventus O., conspecta mors eius fuit L., ne in ipsa urbe conspectior mors foret T., supplicium conspectius eo, quod … L. —

II. gerundivum cōnspiciendus 3 vreden, da se vidi, ogleda vreden, znaten, znamenit, odličen, izvrsten: opus vel in hac magnificentia urbis conspiciendum L., c. templa, formā conspiciendus Hyas, in neutrum conspiciendus eques, mater … inter Dictaeos conspicienda greges O., totus et argento contextus, totus et auro, insideat celeri conspiciendus equo Tib.

cōnspīrō¹ -āre -āvī -ātum „skupaj, hkrati dihati“, od tod

1. obenem (hkrati, soglasno) zveneti, doneti: aereaque adsensu conspirant cornua rauco V. in rogovi zatrobijo hkrati in votlo odmeva odjek.

2. pren.
a) v soglasju biti, skladati se, zlagati se, zediniti (zedinjati) se, složno sodelovati: tantus autem est consensus municipiorum coloniarumque …, ut omnes ad auctoritatem huius ordinis maiestatemque populi Romani defendendam conspirasse videantur Ci., colligite vos, tribuni plebis, … conspirate nobiscum, consentite cum bonis Ci., proinde consentite, conspirate Plin. iun.; o abstr.: naturam quasi cognatione continuatā conspirare Ci., in iis operibus, in quibus plurium conatus … conspirat Q. skladno sodeluje; pogosto pt. pr. cōnspīrāns enodušen, ujemajoč se, složno sodelujoč: Lucr., horum consensum conspirantem non nosse Ci., tanta rerum consentiens, conspirans, continuata cognatio Ci., consilium omnis vitae consentiens et paene conspirans Ci. kakor iz ene duše izhajajoč; včasih se v istem pomenu dobi pt. pf. med.: milites legionis nonae subito conspirati pila coniecerunt C. enodušno, multarum aetatum exempla, sed in unum conspirata Sen. ph. skladno zedinjeni, spojeni; adv. komp. cōnspīrātius bolj enodušno, složneje: c. ad arma concurrere Iust.
b) occ. (v slabem pomenu) zarotiti se zoper koga, upreti (upirati) se komu, dvigniti se nad koga: priusquam plures civitates conspirarent C., c. in appellationem, in praesentis temporis iniuriam L., percontanti Neroni, cur in suam caedem conspiravisset, respondens … T., c. in aliquem, cum aliquo, cum aliquo in aliquem Suet., contra aliquem Icti., ad res novas Suet., ad defectionem Front.; s finalnim stavkom: Vulg., venit in suspicionem conspirasse cum Marco Crasso, … ut … senatum adorirentur Suet.; z inf.: quem (Silanum) cum Messalina et Narcissus conspirassent perdere Suet.; v absolutnem abl.: conspiratis factionum partibus Ph. potem ko so se bile ločene stranke zarotile. — Od tod subst. pt. pf. med. cōnspīrātī -ōrum, m zarotniki: Suet.

cōnstringō -ere -strīnxī (po drugih -strĭnxī) -strictum

1. zadrgniti (zadrgovati), zategniti (zategovati), z(a)vez(ov)ati: Ca., Cels., sarcinam Pl., galeam Val. Fl., vivorum corpora cadaveribus adversa adversis (tako da so obrazi obrnjeni drug proti drugemu) alligata atque constricta Val. Max., cervicalia … linteis c. Plin. iun.; occ.
a) trdno vezati, zvez(ov)ati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, spe(nja)ti, v spone da(ja)ti (poseb. blazneže, zločince idr.): aliquem Ter., Ci., alicui manūs Pl., aliquem ad carnarium Pl., tu mentis compos? tu non constringendus? Ci., c. aliquem laqueis Ci., Val. Max., corpora constricta vinculis Ci., membra (infantium) in rectum exitura c. Sen. ph.; s predikatnim acc.: aliquem quadrupedem c. Ter. komu roke in noge zvezati; pogosto pren. (z)vezati = omejiti (omejevati), utesniti (utesnjevati), (u)kratiti, zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), (u)brzdati, (u)krotiti: soluti huc convenistis, ne constricti discedatis, cavete Ci., senatum tribuno tradere constrictum Ci., tradunt se libidinibus constringendos Ci. predajajo se strastem kakor sužnji sponam, voluptates … compressae et constrictae Ci., uxore paene constrictus Ci. zaviran, da se ni mogel niti ganiti, Italiam omnibus vinclis constrictam tenere Ci., Caesaris et Pompei concordia communis sanguinis vinculo constricta Val. Max., ut … illum … legum, si posset, laqueis constringeret Ci., hanc belluam constrictam legum catenis solvit Ci., orbem terrarum c. novis legibus Ci., cum multis fenebribus legibus constricta avaritia esset L., mulieres Oppianis quondam legibus constrictae T., regnum (vladarske pravice) legitimis vinculis c. Val. Max., constrictam iam omnium horum conscientiā teneri coniurationem tuam non vides? Ci., fides religione constricta Ci. utrjena, psephismata iureiurando constricta Ci. s prisego potrjeni, constrictus vinculis suis Q. (o govorniku).

2. zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati): prosperos sudores Cael.

3. krčiti, skrčiti (skrčevati),
a) telesne dele (s)krčiti: supercilia constricta Q. skupaj potegnjene, strnjene, frons constricta Petr. nagubano.
b) (o mrazu) storiti, da se kaj skrči, da kaj skrepeni, da kaj zmrzne, v pass. = skrčiti se, skrepeneti, zmrzniti: bruma nivali cuncta constrinxit gelu Sen. tr., nives … gelu constrictae Cu.
c) (o zdravilih in jedeh) krčiti, skrčiti (skrčevati): Cael., constringens vis (namreč zdravila) Plin.; pt. pr. kot subst. neutr. pl. = zdravila, ki skrčujejo: erunt magis constringentia procuranda Cael.
č) (o drugih stvareh) constringi skrčiti se = uskočiti se, stisniti se: charta iterum constricta erugatur atque extenditur malleo Plin.

4. pren.
a) (moralno) zavezati, obvezati: nec ulla religione, ut scelus tegat, se posse constringi Cu. in z nobeno prisego se ne da zavezati, da bi …, iureiurando se constrinxit, ne quem adscriptum haberet Lamp.
b) (v govoru ali pismu) kratko povze(ma)ti: sententia aptis constricta verbis Ci., rem dissolutam … ratione quadam c. Ci., constricta narratio Q. — Od tod adj. pt. pf. cōnstrictus 3

1. stisnjen = obrezan, ostrižen, obsekan: arbor Plin., folium constrictius Plin.; adv. v komp. tesneje: constrictius iungi alicui Aug.

2. zgoščen, gost: pulticula constrictior Cael.