Franja

rest³ [rest] samostalnik
ostanek; preostanek; ostalo, ostali; rezervni sklad, rezerva (zlasti v Bank of England)
trgovina zaključek bilance, delanje bilance, računski zaključek
tenis niz (dolga zaporednost) žog

among the rest med ostalim
and all the rest of it in vse ostalo (drugo)
and the rest of it in (ostalo) podobno
for the rest v ostalem, kar se ostalega tiče, gledé ostalega, sicer
the rest of us ostali od nas
net rest neto prebitek
all the rest are going vsi drugi (ostali) gredo (hočejo iti)
he was drunk like the rest bil je pijan kot vsi ostali (drugi)

reste [rɛst] masculin ostanek (tudi mathématiques); zaostanek; figuré sled (česa); pluriel podrtine, ruševine

au reste razen tega, vrhu tega
du reste v ostalem, sicer
de reste več, kot je potrebno, več kot dovolj
ainsi du reste, et le reste in tako naprej
le reste des hommes, du monde ostali, drugi
les restes (mortels) smrtni ostanki
le reste du temps v ostalem času; v času, ki (komu) ostane
paix à ses restes! naj v miru počiva!
avoir de l'argent, du temps de reste imeti preveč, več kot dovolj denarja, časa
je n'ai eu que vos restes dobil sem le vaše ostanke
ne pas demander son reste (figuré) hitro in molče oditi
donner son reste à quelqu'un (figuré) uničiti koga
ne pas s'embarrasser du reste za nič drugega se ne brigati
être, demeurer en reste de quelque chose avec quelqu'un ostati komu kaj dolžan
il sait faire ça comme le reste (ironično) on to tako slabo naredi, kot vse drugo
fouer (de) son reste poskusiti skrajno sredstvo
jouir de son reste zadnje dni uživati

rēsto m

1. ostanek, preostanek:
del resto sicer

2. mat. ostanek

3. ostanek, ostali denar, razlika:
avere il proprio resto pren. dobiti svoje
lasciare il resto di mancia pustiti napitnino

4.
resti pl. ostanki, zapuščina:
i resti di una necropoli ostanki grobišča
resti mortali zemeljski ostanki, truplo

re-vereor -ērī -veritus sum (re in verērī)

1. (z)bati, (u)strašiti (strášiti) se, (pre)plašiti se česa, imeti pomislek(e) glede česa: Ter., Pl. idr., suspicionem Ci., multa adversa Ci., mulier reveretur coetum virorum L.; non revereri s quominus: Ter.

2. čuvati, varovati kaj, paziti na kaj, prizanašati čemu: quaestus suos Plin.

3. spoštovati, častiti, čislati, imeti spoštovanje (strahospoštovanje) do koga, česa: Col. idr., virtutem Corn., fortunam alicuius Cu., vicem regis Cu. dostojanstvo, lectum reverere parentis (iron.) O., hos (sc. oratores) ituri in provincias magistratus reverebantur T. (Dial.) tem so izkazovali čast, tem so se poklanjali. — Od tod
a) adj. pt. fut. pass. reverendus 3 častit, častivreden, častitljiv: Gell. idr., nox O., facies Iuv.; kot naslov višjih krščanskih svečenikov, prečastni, prečastiti, velečastiti, velečastitljivi, velečastni: Icti.
b) adj. pt. pr. reverēns -entis, adv. reverenter

1. spoštujoč, spoštljiv: sermo erga patrem reverens T., puella parentum suorum reverens Ap., illud reverentius Plin. iun., reverentior maiestatis Fl., reverentissimus mei Traianus ap. Plin. iun., sanctius ac reverentius visum credere quam scire T., reverenter colere Plin. iun., copiae reverentius duci parabant T., reverentissime … venit ad me Plin. iun., iudices … reverentissime adloquebatur Suet.; pesn.: ora (sc. Musarum) reverentia Pr. blagonravna.

2. častitljiv: reverentius visum est nomen Augusti Fl.; superl. reverentissimus velečastitljiv, velečastit, velečasten: pozni Eccl.

Opomba: Pass., in sicer impers.: non te tui saltem pudet, si nihil mei revereatur? Varr. ap. Non. če se mene ne bojiš.

rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómaiMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona. Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

2. (o mestu Rim) ▸ római
3. (o Italiji) ▸ rómaiKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómaiTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.

rimski kralj stalna zveza
zgodovina (vladar) ▸ római király
Tedaj je rimski kralj Karl pisal papežu, naj vendar kaj stori, sicer bodo bičarji postavili ves svet na glavo. ▸ Ekkor Károly római király írt a pápának, hogy tegyen valamit, különben az ostorosok felforgatják az egész világot.
Prvi rimski kralj je bil Romul. ▸ Romulus volt az első római király.

rīpa -ae, f (prim. gr. ἐρείπω prevračam, rušim, ἐρίπνη prepad, strmina, ἐρείπια razvalina) breg, obala, in sicer klas. le rečni breg ali potočni breg (medtem ko je litus morski breg, morska obala, ora morsko obrežje, primorje): L., V., H., Auct. b. Alx., Plin. iun. idr., utraque ripa fluminis C., ripa magni fluminis Ci., ripae declives O., flumina pro ripis litora pulsant O., plausus militum litoribus ripisque resonabat Cu., municipales qui sunt circa ripam fluminis Padi et oras Vitr., ripae potius sunt quam litora Mel.; pl. (o enem bregu) = rečno obrežje, obrežje reke: (sc. fugientium) alii in aquam ruebant, alii cunctantur in ripis L.; pesn. in poklas. morski breg, morska obala: H., Plin. idr.; pren.: ripis superat mihi atque abundat pectus laetitiā meum Pl.

2. pesn. tok, val: per pice torrentīs ripas adnuit V.

rogō -āre -āvī -ātum (sor. z regō seči, segati po čem)

I. seči (segati, sezati) po čem, iti po kaj, iti iskat kaj, prinesti (prinašati) kaj: aquam hinc de proxumo Pl., purpurae exemplum (vzorec) aliunde Corn. —

II. metaf.

1. vprašati (vpraševati) koga kaj (za kaj, po čem), sprašati (spraševati), izprášati (izpraševáti) koga: mihique haec edissere vera roganti V., rogas? Ci., Kom. ali etiam rogas? Kom. (v pogovornem jeziku); z acc. personae: si roges Amathunta T., neminem nisi illam rogavit Ci., rogasne Pl., Ter.; z acc. rei: hoc, quid rogo, responde Pl., via roganda est O.; oba acc. združena: unum te rogare volo Pl., si te rogavero aliquid, nonne respondebis? Ci.; pass.: causam viae nomenque rogatus O., si ei rei, quam primo rogetur, recte assenserit Ci.; z de in abl. personae: Pl., respondeto ad ea, quae de te ipso rogaro Ci.; z odvisnim vprašanjem: Pl., Ter., Varr. idr., rogavi pervenissetne Agrigentum Ci.

2. occ. kot držpr. t.t. uradno vprašati (vpraševati), sprašati (spraševati), povprašati (povpraševati) koga za kaj, po čem, glede (zastran) česa, in sicer
a) rogare aliquem sententiam ali samo rogare aliquem (v senatu pri oddajanju glasov) vprašati koga za njegovo mnenje, povprašati za njegov glas: Marcellinum quidem primum rogavit Ci., me primum sententiam rogavit Ci.; pass.: primus rogatus sententiam S., princeps (prvi) rogatus sententiam L., cum omnes ante me rogati gratias Caesari egissent, ego rogatus mutavi meum consilium Ci., me esse rogatum sententiam Ci., propter ipsam rem, de qua sententiae rogantur, consultabitur Q.
b) rogare populum (plebem) Ci. uradno vprašati ljudstvo glede kakega zakona (z ustaljenim vprašanjem: velitis iubeatis, Quirites, uti … ?), rogare legem Ci., H., Q.; tudi samo rogare L. predložiti (predlagati) zakon: nunc rogari, ut … populus consules creet L.; tudi: provinciam alicui rogare Ci. predlagati koga za namestnika v provinci.
c) rogare (populum, plebem) magistratum predložiti (predlagati, nasvetovati ljudstvu) izvolitev kakega državnega uradnika (magistrata), na volilnih zborovanjih ljudstvu dati voliti (dati v izvolitev) kakega državnega uradnika (magistrata): ut consules roget praetor vel dictatorem dicat Ci., praetores cum ita rogentur Ci., comitia consulibus rogandis habuit Ci., ad rogandos magistratūs Romam proficisci S. na volitve državnih uradnikov (magistratov), mortuo rege Pompilio Tullum Hostilium populus regem interrege rogante (na predlog začasnega kralja) comitiis curiatis creavit Ci.; z dvojnim acc.: qui plebem Romanam tribunos plebi rogaret, is usque eo rogaret (dati nadaljevati volitve, poskrbeti za nadaljevanje volitev), dum decem tribunos plebi faceret L.
d) kot voj. t.t. rogare milites sacramento C., L. idr. = uradno vprašati vojake, ali hočejo priseči, da se bodo bojevali = zapriseči vojake (z vojaško prisego), zavezati vojake z vojaško prisego; brez sacramento: vis rogare? Pl.
e) kot jur. t.t. vprašati koga, ali se hoče glede česa sporazumeti (dogovoriti, pogoditi): roga me viginti minas, ut me effecturum tibi, quod promisi, scias Pl., rogavit Titius, spopondit Maevius Icti.

3. (po)prositi, naprositi (naprošati) koga za kaj, proseč zahtevati kaj od koga; z acc. rei: aquam Pl., arma, veniam V., turpes res Ci., consultum petere vel potius rogare (prosjačiti) Ci., auxilium C., O., a Metello missionem rogare (= petere) S.; z acc. personae: Taurum de aqua per fundum eius ducenda rogare Ci., rogatus et arcessitus a Gallis C.; oba acc. združena: otium divos rogare H.; pass.: quidquid rogabatur … promittebat N.; aliquem pro re: pater et filius pro vita rogantes Suet., ut pro vita eius rogaretur Lact.; večinoma s finalnim stavkom: Pl., Ter. idr., id ut facias, te rogo Ci., ac te illud primum rogabo, ne quid invitus meā causā facias Ci.; s samim cj.: Pl., Sen. rh. idr., rescribas nobis ad omnia rogamus Ci. ep.; z inf.: roget (sc. eum) morari Cat.; z ACI: Iust. idr., tot mihi natales contingere vana rogavi O.; abs.: in blandiendo, rogando lenis et summissa vox Q., neque ego sic rogabam, ut petere (zahtevati) viderer Ci.; occ. prositi = (po)vabiti koga k čemu, na kaj, kam: Gell., Iust., Amm., Lamp. idr., rogare aliquem Ci. ep. koga na obisk, rogare aliquem ad Palatium ali in senatum Lamp., rogare aliquem ad prandium Lamp., ad convivium Iust., Amm., in consilium Plin. iun., Gell., ad nuptias Amm.

Opomba: Star. cj. pf. rogassit, rogassint: Ci.; star. inf. pr. rogarier: si quid ius non esset rogarier, eius ea lege nihilum rogatum Lex Sullae ap. Ci. (Pro A. Caecina oratio 95).

Rōmula (nav. Iuria Romula: Isid.) -ae, f Rómula (Júrija Rómula), sicer tudi Hispal ali Hispalis, mesto v Bet(ij)ski Hispaniji (danes Sevilla). Od tod adj. Rōmulēnsis -e rómulski: Hispal colonia cognomine Romulensis Plin.

rubidus 3 (rubor) rdeč, in sicer temnordeč: facies ex vinolentia Suet., panis, ampulla Pl.

rūfus 3 (prim. ruber, rutilus) rdeč, in sicer svetlordeč, živordeč, lisičje rdeč, rjavkasto rdeč, rus(ast), (o osebah) rdečelas(ec), rdečeglav(ec): Sen. ph., Mart., Plin., Hyg., Fest., Fr. idr., rufus quidam Pl., virgo rufa Ter., mulieres Varr., crinis Plin., sal Plin., materies maris (sc. tiliae) dura rufiorque Plin., Campana siligo rufior Plin., rafix rufior Plin., armenta Vitr., capillus Vitr., sanguis, urina, sputum, bil Cels., color Plin., Cels., Gell., Marc., vacca Hier. — Kot nom. propr. Rūfus -ī, m Rúf(us) = Rdečeglavec, Rūfa -ae, f Rúfa = Rdečeglavka, priimek Cecilijevega, Minucijevega, Varijevega, Rutilijevega, Celijevega, Mavzonijevega in Pompejevega roda: Ci., Ci. ep., Cat., H., L., S., C., Auct. b. Afr., N., Sen. rh., Sen. ph., Vell., Val. Max., Asc. idr.

Rugiī -ōrum, m Rúgij(c)i, germansko pleme, ki je sprva živelo v delti Visle, nato pa je poselilo ozemlje ob Baltiku med Odro in Vislo, in sicer področje zahodne Prusije in Pomorjanskega: T. — Soobl. Rugī: Amm.

saber* vedeti, (po)znati, razumeti; izvedeti; spoznati; učen ali pameten biti, znanje imeti; dišati, okus imeti (po)

saber de memoria na pamet znati
saberlo todo vse znati
saberlas todas, saberlas muy largas zelo premeten biti
saber por la prensa izvedeti iz časopisa
a lo que yo sé kolikor jaz vem
por lo que sé kolikor vem
le sabía en casa vedel sem, da je doma
sin saberlo ne da bi za to vedel
sin saberlo yo ne da bi jaz za to prej vedel
saber a dišati po, imeti okus po
saber a quemado dišati po zasmojenem
no saber de u/c nobenih vesti ne imeti o čem; ne vedeti, kje je kaj
saber bien dobro dišati
hacer saber dati komu vedeti, sporočiti komu kaj, obvestiti
a saber, es a saber in sicer, namreč, tj.
no saber cuántas son cinco (fig) ne znati do pet šteti, zelo neumen biti
ya se sabe to je samo po sebi umevno
a saber cuándo vendrá kdo ve, kdaj bo prišel
vete (ali vaya V.) a saber kdo ve! to je težko reči!
no saber dónde meterse (fig) biti v veliki zadregi
está por saber si... vprašanje je sedaj, če ...
sabe Dios vedi bog
me sabe mal žal mi je
las gentes que saben izobraženi ljudje
no, que yo sepa ne, da bi jaz vedel
¿puede saberse? smem vprašati? lahko izvem?
todo se sabe nič ne ostane prikrito
¡sepamos! na dan s tem!

Sabīnus -ī, m Sabín (= Sabínec), in Sabīna -ae, f Sabína (= Sabínka), rimski priimek, zlasti Popejevega rodu. Poseb.

1. sicer neznan Horacijev prijatelj: H.

2. Aulus Sabinus Avel Sabin, pesnik, Ovidijev prijatelj: O.

3. Iulius Sabinus Julij Sabin
a) retor, sodobnik Seneke starejšega: SEN. RH.
b) Lingonec, ki je ob Civilisovi vstaji galska plemena dvignil k uporu zoper Rimljane in si nadel naslov Caesar. Po porazu se je zatekel v podzemne prostore nekega podeželskega dvorca, kjer je s svojo zvesto soprogo Eponino živel devet let; naposled so ga ulovili in ga po Vespazijanovem ukazu usmrtili v Rimu: T.

4. Masurius Sabinus Mazurij Sabin iz Verone, učenec Kapitona (Ateius Capito), pravnik, avtor del s področja prava in starinoslovja; živel je v času cesarjev Tiberija in Nerona: COD. I. Njegovi učenci in nasledniki se imenujejo Sabīniānī -ōrum, m sabín(ov)ci: ECCL.

5. Vespazijanov brat: SUET.

6. Poppaea Sabina Popeja Sabina
a) Neronova soproga: T., SUET.
b) njena mati: T.

sagittārius 3 (sagitta) puščičen: calamus PLIN. za puščice (služeč, primeren, uporaben). Od tod subst. sagittārius -iī, m

1. (sc. faber) izdelovalec (kovač) puščic, púščičar (puščíčar): DIG.

2. (loko)strelec: CI., S., PLIN., AMM. idr., Cretes sagittarii C. kretski lokostrelci, sagitarii equites CU. ali (sg. kolekt.) eques sagittarius T. na konjih, jezdeči, pedites sagittarii T. lokostrelci pešci (pehotniki), pehotni lokostrelci.

2. metaf. ozvezdje Strelec, sicer imenovano arcitenens: CI. (Arat.), HYG., PLIN.

saj¹

1. povzemajoč: ja (saj že prihajam ich komme ja schon; saj sem vedel das [wußte] wusste ich ja; saj ga poznaš du kennst ihn ja); poudarjalno: ja, doch (saj prideš du kommst ja, saj tega ne potrebujem ich brauche das ja/doch nicht)

2. (kajti) doch (molčal je, saj je videl, da … er schwieg, er sah doch, [daß] dass …)

3. (sicer) ja (saj bi rad, ampak … ich möchte ja, aber …)

4. protivno:
Saj ne misliš resno! Das ist doch nicht dein Ernst!
Saj veš kako! denkste!
saj ni nič hudega das ist doch kein Beinbruch

5. (ravno) eben (saj tega se bojim eben das befürchte ich)
saj! eben!

sandaraca (sanderaca, sandaracha) -ae, f (tuj. σανδαράκη, σανδαράχη)

1. sandáraka ali sandáraka (sandaráka), rdeče barvilo (rdeči, z žveplom pomešani arzenik, „rdeči arzenik“), podoben miniju: VITR., PLIN., FEST., P. F. – Soobl. sandaricus -ī, m: P. VEG.

2. sandáraka (sandaráka), čebelji kruh, sicer imenovan cerinthus in erithace: PLIN.

sans [sɑ̃] préposition brez

sans que (+ subjonctif) ne da bi
sans blague? brez šale? nemogoče!
sans cela (familier), sans quoi sicer, drugače
sans cesse neprestano
sans doute gotovo, zanesljivo, verjetno
sans aucun doute prav gotovo, brez dvoma, nedvomno
sans exception brez izjeme
sans couture, (technique) sans soudure brezšiven
sans date nedatiran
sans dents brezzob
sans fil brezžičen
sans façon neprisiljeno
sans faute nezmotljivo
sans mot dire, sans rien dire brez besede, familier ne da bi črhnil
non sans peine ne brez truda
sans le vouloir nehoté
cela va sans dire to je samo po sebi umevno, to se samo po sebi razume
vous n'êtes pas sans savoir morate vedeti, gotovo veste
enfant masculin sans frère ni sœur otrok brez brata in sestre
les jours sans brezmesni dnevi (v vojni 1939-1945)

sarmentīcius 3 (sarmentum) nastal iz dračja (iz rožja), dračen, rožen: cinis COL.; subst. sarmenticiī -ōrum, m z dračjem sežgani kristjani, imenovani tudi sēmiaxiī (sēmaxiī), in sicer quod ad stipitem dimidii axis revincti sarmentorum ambitu exurimur TERT.

satis-faciō (ixpt.), pisano tudi narazen satis faciō -ere -fēcī -factum

1. zadostiti (zadoščevati), ustreči (ustrezati) komu, čemu, zadovoljiti (zadovoljevati) koga; abs.: histriones satisfaciebant CI.; z dat.: SEN. PH. idr., satis facere dicimur ei, cuius desiderium implemus DIG., viro et recta et honesta petenti satisfacere CI., etsi nullo modo poterit oratio mea satisfacere vestrae scientiae CI., qui et naturae et legibus satis fecit CI., vitae satisfeci CI. EP. zadosti dolgo sem živel, ut omnium vel suspicioni vel malevolentiae vel crudelitati satisfiat CI., satis est factum Siculis, satis officio ac necessitudini, satis promisso nostro CI.; v obscenem pomenu: alicui, dominae PETR.; z in z abl.: satisfacere in historia, in iure civili CI., in omni genere CI. EP.

2. occ.
a) zadovoljiti upnika, in sicer α) s poplačilom dolga = izpláčati (izplačáti, izplačeváti), poplačati (poplačevati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati), da(ja)ti (v) povračilo: DIG. idr., pecuniam CA., proinde ac si satisfacere vellent C. plačati, ipse ... Fufius satisfacit CI., cum de visceribus tuis et filii tui satis facturus sis, quibus debes CI. EP., alicui argento satisfacere L., ut si mihi in pecunia minus satisfecisset CAELIUS AP. CI. EP., iam pro īs (= iis) satisfecit Sticho? PL. β) s plačilom varščine (poroštva, jamčevine) = da(ja)ti varščino (jamčevino, založnino, poroštvo): DIG.; z gen. (s čim): donec ei totius dotis satis fieret DIG.
b) α) zadovoljiti razžaljenca, prizadetega = primerno se opravičiti (opravičevati) komu, prositi koga odpuščanja (za odpuščanje), da(ja)ti zadoščenje: missis ad Caesarem satis faciundi causā legatis C., si Allobrogibus satis faciant C., ut Caesari satis facerent C., nisi publice satis factum sit CI., acceperam ... Caesaris litteras, ut mihi satis fieri paterer a te CI., satisfieri postulat ille sibi O., repente tantum non satis facientis modo veniam dedit SUET.; s praep.: praedicabas te non existimare, ... umquam mihi pro tuis in me iniuriis satis esse facturum CI., omnibus rationibus de (za) iniuriis satisfacere CI.; z gen. (za kaj): iniuriarum satisfecisti L., Labeoni CORN. β) s kaznijo (pokoro) da(ja)ti zadoščenje komu za kaj, (u)trpeti kazen (za kaj): ut pro facinore suo satisfaceret hosti LACT., saepe satisfecit praedae venator MART.
c) zadostno pojasniti (pojasnjevati), dokazati (dokazovati), prepričati (prepričevati): z ACI: de quo multis ... testibus ... vobis priore actione satis factum est CI., quibus ... satisfeci me nihil reliqui fecisse N.
d) (o žrtvovanju): „Mars pater, si quid tibi in illisce suovitaurilibus lactentibus neque satisfactum est, te hisce suovitaurilibus piaculo“ CA.

Opomba: Impers. pass.: non satisfacitur rei publicae VARR. AP. PRISC.