Franja

Zadetki iskanja

  • stréha techo m (tudi fig) ; (pri avtu) techo m , cubierta f

    brez strehe (fig) sin domicilio
    opečna streha tejado m
    ravna streha azotea f
    premična streha techo corredizo
    imeti streho nad glavo (fig) tener un hogar
    streha iz desk techado m de madera, tejado m de tablas
    domača streha tejado paternal
    streha iz skodel techo de ripia(s)
    slamnata streha tejado m de paja, techo de bálago
    skrilnata streha techo de pizarra
    streha iz vejevja in listja techo de ramaje
    kupolasta streha cúpula f
    steklena streha tejado m (ali techo m) de vidrio
    dvokapna streha tejado m de dos vertientes
    streha iz trstja tejado m encañizado
    streha na zatrep tejado m de copete
    stanovati pod isto streho vivir bajo el mismo techo
    vzeti koga pod streho poner a cubierto (ali a salvo) a alg; poner bajo techado a alg
    to čivkajo že vrabci na strehi (fig) todo el mundo lo sabe; es un secreto a voces
  • strél tiro m ; disparo m ; (iz puške) escopetazo m , (iz topa) cañonazo m , (s strelico) flechazo m ; (nogomet) tiro m (na vrata a puerta) , angl chut m

    milosten strel tiro de gracia
    strel v glavo herida f de bala en la cabeza
    zgrešen strel tiro errado (ali fallado ali perdido)
    strel v zrak tiro en vacío
    strel iz pištole pistoletazo m
    mojstrski strel tiro magistral
    slep, prazen strel tiro al aire, tiro sin bala
    odbojni strel tiro de rebote
    oplazni strel rozadura f (causada por una bala)
    strel za strah tiro al aire
    strel iz šibrovke perdigonada f
    pozdravni strel salvas f pl de saludo
    strel v sili tiro de secorro, (na morju) señales f pl que da un barco en peligro
    prerešetan od strelov acribillado a tiros
  • stréljati tirar; tirar tiros; disparar, hacer disparos; hacer fuego

    streljati z tirar a, con
    streljati za kom disparar sobre alg que huye
    (pre)daleč streljati tirar largo
    streljati brez cilja tirar al azar, tirotear
    mimo streljati errar el tiro
    streljati na koga tirar (ali disparar) sobre alg
    streljati s pištolo (v zrak, ostro, slepo, v tarčo) tirar a la pistola (al aire, con bala, sin bala, al blanco)
    streljati mimo cilja (tarče) tirar más allá del blanco
    (znati) dobro streljati ser buen tirador, (o puški) tener el tiro justo
    streljati z očmi (fig) lanzar miradas
  • svarílo advertencia f ; aviso m ; prevención f

    brez (predhodnega) svarila sin previo aviso
    naj Vam je to v svarilo que esto le sirva de aviso (ali de lección ali de escarmiento)
  • šív costura f ; anat, med sutura f ; teh soldadura f

    brez šiva sin costura, teh sin soldadura
    hlačni šiv costura del pantalón
    lobanjski šiv sutura craneal
    zakovni šiv costura de remaches
    razparati šive abrir las costuras
  • špórt deporte m ; sport m

    jahalni (kegljaški, sankaški, plavalni, zimski) šport deporte m hípico (de los bolos, de trineos, de la natación, de invierno)
    drsalni šport patinaje m sobre hielo
    jadralni šport v zraku deporte m de vuelo sin motor
    jadralni šport na vodi balandrísmo m, (na ledu) patinaje m (ali navegación f) a vela sobre hielo
    vodni šport deporte m náutico (ali acuático)
    kolesarski šport ciclismo m
    gorski šport montañismo m alpinismo m
    veslaški šport (deporte mdel) remo m
    prijatelj športa deportista m
    navdušen za šport entusiasta del deporte
    gojiti šport cultivar (los) deportes
  • štirileten pridevnik
    1. (o starosti) ▸ négyéves
    štiriletna hčerka ▸ négyéves lány
    štiriletni sin ▸ négyéves fiú
    štiriletna deklica ▸ négyéves kislány
    štiriletni deček ▸ négyéves kisfiú
    štiriletni žrebec ▸ négyéves csődör
    štiriletna kobila ▸ négyéves kanca
    Doma imamo štiriletno hčerko, ki komaj čaka bratca ali sestrico. ▸ Otthon van egy négyéves lányunk, aki alig várja, hogy kistestvére legyen.

    2. (o trajanju) ▸ négyéves
    štiriletni mandat ▸ négyéves mandátum
    štiriletna pogodba ▸ négyéves szerződés
    štiriletni ciklus ▸ négyéves ciklus
    štiriletno obdobje ▸ négyéves időszak
    štiriletna prepoved ▸ négyéves tilalom
    štiriletni premor ▸ négyéves szünet
    štiriletni študij ▸ négyéves felsőfokú képzés, négyéves tanulmány
    štiriletna zaporna kazen ▸ négyéves börtönbüntetés
    Iz kluba so sporočili, da bodo z igralcem podpisali štiriletno pogodbo. ▸ A klubból tájékoztattak, hogy a játékossal négyéves szerződést írnak alá.
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • ták tákšen such (a); of such kind (ali sort, shape, manner, size, habits, characteritd.); suchlike; such as this; that sort of

    ták, tákšen, kakršen such as
    ták, tákšen in ták, tákšen such and such
    v ták, tákšenih primerih in such cases, in cases like these
    kot ták, tákšen as such
    nekaj ták, tákšenega something like this
    nič ták, tákšenega nothing of the sort, no such thing, nothing like it
    na ták, tákšen način in such a way
    kaj ták, tákšenega še nisem videl I have not seen the like before
    nimam časa za ták, tákšene, kot si ti I have no time for the likes of you
    ták, tákšene stvari se dogajajo such things do happen
    rekel je, da se je bil izgubil ali nekaj ták, tákšenega he said he had lost his way, or some such thing
    dejstva je treba videti taka, kot so one must (be prepared to) face the facts
    povej to le ták, tákšenim ljudem, ki jim lahko zaupaš tell it only to such people as you can trust
    prizor je bil ták, tákšen, da bi kogarkoli prestrašil the sight was such as to frighten any one
    kakršen oče, takšen sin like father, like son
    kakršen gospodar, takšen sluga like master, like man
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • tebi a ti

    meni nič, tebi nič sin previo aviso
  • ték carrera f ; (dogodkov) curso m ; teh marcha f ; (apetit) apetito m

    v teku en el (trans)curso de
    v teku mesecu (leta) en el curso del mes (del año)
    v teku časa con el tiempo; andando el tiempo
    zbujajoč tek aperitivo
    brez teka sin apetito, med inapetente
    pomanjkanje teka (apetita) falta f de apetito, med inapetencia f
    dober tek! ¡buen provecho!
    tek na 100 m carrera de cien metros
    tek na kratke proge carrera corta, carrera a corta distancia
    tek na srednje proge carrera de medio fondo
    tek na dolge proge, vztrajnostni tek carrera de fondo, carrera a larga distancia
    tek čez zapreke carrera de vallas
    tek čez drn in strn cross(-country) m
    smučarski tek carrera de esquí(es)
    maratonski tek marathón m
    štafetni tek carrera de relevos
    prosti tek (bicikel) rueda f (ali piñón m) libre
    prazni tek (teh) marcha f en vacío
    vzvratni tek (teh) marcha atrás, marcha retrógrada
    biti v teku estar en acción
    imeti tek (apetit) za kaj apetecer a/c
    delati, napraviti tek (apetiti) abrir, despertar el apetito
    pokvariti (izgubiti) tek quitar (perder) el apetito
    spraviti v tek (fig) activar, animar, avivar
    spraviti govorico v tek fam hacerla correr
    krivično blago nima teka bienes mal adquiridos a nadie han enriquecido
  • tekóč corriente ; fig fluido

    tekoči mesec el mes corriente; el mes en curso
    v enem letu en el año en curso
    tekoči izdatki gastos m pl ordinarios (ali corrientes)
    tekoči račun cuenta f corriente
    tekoča voda agua f corriente
    tekoč slog (stil) estilo m fluido (ali fácil)
    tekoče zadeve los asuntos corrientes
    tekoč trak (montažni) cinta f continua (de montaje)
    na tekočem traku (teh) en serie, fig sin interrupción, incesantemente
    delo pri tekočm traku trabajo en serie
    tekoča številka número m correlativo, número de orden
    tekoče oštevilčiti numerar correlativamente
    tekoče brati leer de corrido (ali con facilidad)
    tekoče govoriti hablar con soltura (ali con facilidad ali corrientemente)
    tekoče pisati escribir con soltura (ali a vuela pluma)
    biti na tekočem estar al corriente, (biti ažuren) estar al día
  • telefoníja telefonía f

    brezžična telefonija telefonía sin hilos, radiotelefonía f
  • telegrafíja telegrafía f

    brezžična telegrafija telegrafía sin hilos (krajšava: T.S.H.)
    slikovna telegrafija telegrafía de imágenes
  • temperamènt temperamento m ; (živahnost) vivacidad f ; genio m vivo

    brez temperamenta sin temperamento
    imeti temperament tener temperamento
  • ter y (pred i in nediftongiranim hi-) e

    Španija ter Anglija España e Inglaterra
    oče ter sin padre e hijo
    baker ter železo cobre y hierro
    ter Italija? ¿y Italia?
  • testamènt testamento m ; última voluntad f

    novi (stari) testament (rel) Nuevo (Antiguo) Testamento m
    napraviti (svoj) testament hacer testamento, testar, (pred notarjem) otorgar testamento (ante notario)
    podedovati brez testamenta heredar ab intestato
    umreti brez testamenta morir intestato (ali sin hacer testamento)
  • težáva dificultad f ; (zapreka) obstáculo m

    poln težav lleno de dificultades
    brez (najmanjše) težave sin (la menor) dificultad
    nepremostljive težave dificultades f pl insuperables
    delati težave poner dificultades, dificultar, (ovirati) impedir
    delati nepotrebne težave complicar innecesariamente las cosas
    izgladiti, odstraniti težave allanar las dificultades
    nuditi, zadajati težave ofrecer dificultades
    premagati težave vencer (ali superar) dificultades
    povzrotiti težave causar (ali ocasionar) dificultades
    naleteti, zadeti na težave encontrar (ali chocar con) dificultades
    prinesti s seboj težave entrañar dificultades
    (z)najti se v težavi hallarse en una situación difícil
  • trájen (per)durable; duradero ; (nepretrgan, neprestan) continuo, constante, permanente ; (nenehen) incesante

    kratkotrajen de corta duración, fig efímero, fugaz
    dolgotrajen de gran (ali de larga) duración
    trajno sin cesar, constantemente
    trajno to ne gre (ne bo šlo) esto no puede continuar así