Franja

Zadetki iskanja

  • on1 [ɔn] predlog

    1.
    na (on earth, on the radio)

    2. figurativno
    na (based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital)

    3.
    (ki si sledi) za (loss on loss izguba za izgubo)

    4.
    (zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu)

    5.
    (stanje) v, na (on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj)

    6.
    (namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje)

    7.
    (predmet, tema) o (a lecture on s.th. predavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu)

    8.
    (časovno za en dan) v, na; po, ob (on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali)

    9.

    Razno:

    that is a new one on me to je zame novo, za to še nisem slišal
    she is all day on me ves dan me gnjavi
    on an average povprečno
    away on business službeno odsoten
    on the contrary nasprotno
    on edge ko na trnju, nervozen
    on foot peš
    on hand pri roki, na zalogi
    on one's own samostojen, neodvisen
    on the instant takoj
    to live on air živeti od zraka
    on pain of death pod smrtno kaznijo
    on principle načelno
    on purpose namenoma
    on receipt po prejemu
    on a sudden nenadoma
    on time točno
    on the whole v glavnem
    on my word na mojo častno besedo
    have you a match on you? imaš kakšno vžigalico pri sebi?
    ameriško, pogovorno to have nothing on s.o. ne imeti nič proti komu
  • op-pandō -ere -pandī -pānsum (ob in pandere) razpe(nja)ti, raztegniti (raztezati, raztegovati), razprostreti (razprostirati) proti čemu, pred čim: Vulg., Tert., Prud., Hier. Od tod subst. pt. pf. oppānsum -ī, n odelo, odeja, obleka, ovoj, omòt: corporis Tert.
  • op-pēdō -ere (ob in pedere) = gr. καταπέρδω prdniti (prdeti) proti komu, izraz iz vsakdanjega življenja = (po)rogati se komu, zaničljivo ravnati s kom: o. curtis Iudaeis (dat.) H.
  • op-plōrō -āre (ob in plorāre) jokati proti čemu: quin vos auribus meis opplorare desinitis? Corn. glušiti me z jokom.
  • op-pōnō -ere -posuī -positum (ob in pōnere)

    1. na(s)proti postaviti (postavljati), položiti (polagati), postaviti (postavljati), položiti (polagati), (po)držati pred (ob) kaj, pass. nasproti stopiti (stati), se uleči (ležati): Petr., Cels. idr., o. manum fronti O. dati na čelo, oculis (ante oculos) manū o. O. ali manum ad oculos Suet. zasloniti (zaslanjati), zakri(va)ti si oči z roko, auriculum H. nastaviti, prožiti, pomoliti, fores oppositae O. nasproti postavljena = zaprta; med.: luna … opposita soli Ci. ki je stopila soncu nasproti; poseb. kaj v varstvo ali bran, obrambo (čemu) na(s)proti, kaj pred kaj postaviti (postavljati): exercitum barbarorum copiis Cu., armatos ad omnes introitus C., turrim ad introitum portūs C., castra ante moenia L., alicui equites C., se alicui C. idr., pro carissimis pignoribus corpora o. Cu. te predrage zastave zaslanjati s svojimi telesi, urbs barbaris ut propugnaculum opposita N. nasproti stoječe, moles oppositae fluctibus Ci.; o mestih: oppidum oppositum Thessaliae C. ki stoji nasproti Tesalije, Rhegion oppositum contra Lanclēia saxa O.; occ.
    a) kot kockarski t.t. staviti proti (za protidobitek): pono palium: ille suum anulum opposīvit (= opposuit) Pl.
    b) kot t.t. raznih voznikov: o. currum Sil. ali samo opponere Plin. zavoziti preko poti, zapreti (zapirati) komu pot z vozom (da se naslednji voz zadene ob njega in prevrne).

    2. metaf.
    a) nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), prepustiti (prepuščati): Gell., ad omne periculum solus opponitur Ci., se periculis o. Ci. izpostaviti (izpostavljati) se nevarnostim, nudatas radices hiberno frigori Plin.
    b) komu kaj kot strašilo pred oči postaviti (postavljati), predočiti (predočevati): alicui formidines Ci., oppositus est terror Antonio Ci.
    c) postaviti kak nasprotni razlog, opreti (opirati) se na nasprotni razlog, navesti (navajati) kaj proti čemu, ugovarjati, nasprotovati, oponírati: Q., quid habes, quod mihi opponas? Ci., quid opponas si negem? Ci., aliqui nomen, valetudinem alicuius Ci.
    d) primerjaje na(s)proti postaviti (postavljati), v pass. = na(s)proti stati: Ph., Sen. ph., Gell. idr., multis secundis proeliis unum adversum C., omni virtuti vitium … opponitur Ci. stoji nasproti, his quattuor causis totidem medicinae opponuntur Ci.
    e) kot jur. t.t. v zastavo da(ja)ti, zastaviti (zastavljati): o. res suas ad securitatem creditorum Sen. ph., ager oppositus est pignori ob decem minas Ter., o. domos nostras Vulg., animam suam tibi Vulg.; v besedni igri s pomenom pod 2. a): villula vestra non ad Austri flatus opposita est ..., verum ad milia quindecim et ducentos Cat. Od tod adj. pt. pf. oppositus 3 nasproten, nasprotujoč, protiven, subst. opposita -ōrum, n nasprotujoči si stavki, protislovja: Gell.

    Opomba: Star. pf. opposīvit: Pl.; sinkop. pt. pf. oppostus: Lucr.
  • opposer [ɔpɔze] verbe transitif nasproti (po)staviti, postaviti proti; nasprotovati, ugovarjati, oponirati

    opposer quelque chose à quelqu'un zoperstaviti komu kaj
    opposer la force à la force silo sili zoperstaviti
    je n'ai rien à opposer à ce projet nimam nič proti temu načrtu
    opposer résistance upirati se, nasprotovati
    s'opposer stati, biti si nasproti, nasprotovati si
    nos positions s'opposent sur ce problème naša stališča o tem problemu si nasprotujejo
    s'opposer à quelqu'un, à quelque chose upirati se, nasprotovati komu, čemu
    son père s'oppose à ce mariage njen oče nasprotuje tej poroki
  • oppositus, v sg. le abl. -ū, m (opponere)

    1. act. postavljanje na(s)proti, postavljanje (dajanje) pred kaj: oppositu laterum, oppositu membrorum Sil., foliorum oppositu pudenda velatus Aus., laterum et corporum nostrorum oppositūs pollicemur Ci.

    2. pass. stanje, lega položaj pred čim, nasproti česa: Plin., Gell. idr., solem lunae oppositu solere deficere Ci.

    3. metaf. navajanje proti čemu: oppositu horum vocabulorum commotus Gell.
  • ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

    1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

    2. occ.
    a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
    b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
    c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

    3. occ. kot voj. t.t.
    a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
    b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
    c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

    3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

    4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. Adv.
    a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
    b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
    c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
    d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
    e) per ordinem = in ordine: Q.
    f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q.

    5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.
  • orient2 [ɔ́:rient]

    1. prehodni glagol
    obrniti (hišo) proti vzhodu; določiti lego ali smer (s kompasom), usmeriti
    figurativno orientirati (to)

    2. neprehodni glagol
    obrniti se proti vzhodu, usmeriti se; orientirati se
  • orientation [ɔ:rientéišən] samostalnik
    orientacija, usmerjenost, usmerjenost proti vzhodu, obrnitev (hiše) proti vzhodu
  • ōrza f navt.

    1. vrv na jadru

    2. ladijska stran proti vetru:
    andare all'orza pluti proti vetru
    tenersi all'orza držati se vetra
  • orza ženski spol plovba proti vetru

    ir de orza obrniti (pluti) proti vetru
  • orzar [z/c] obrniti (pluti) proti vetru
  • orzare

    A) v. tr. (pres. ōrzo) navt. usmeriti, usmerjati (ladjo) proti vetru

    B) v. intr. navt. pluti proti vetru
  • orzata2 f navt. plovba proti vetru
  • osten obrniti proti vzhodu
  • Ostung, die, orientiranost proti vzhodu
  • ostwärts proti vzhodu, na vzhod
  • ostwestlich od vzhoda proti zahodu
  • Ovulationshemmer, der, Medizin zaviralec ovulacije, tableta proti zanositvi