Franja

precinct [prí:siŋkt] samostalnik
ograjeno zemljišče, ograjen prostor (britanska angleščina zlasti okrog cerkve)
ameriško administrativna enota, volilna enota, policijska postaja, policijski okoliš
množina okolica, področje
množina, figurativno meje, območje

within the precincts of v mejah česa, znotraj česa
ameriško precinct captain (ali leader) vodja (stranke) volilnega okraja

precinzione f arhit. gled. medstopniščni prostor

predhíšje s pretkuće, pretkućište, prostor pred kućom

prédvrāće s predvratje, prostor pred vrati

prègradak -tka m
1. pregradek, pregrajen prostor
2. predal: poštanski pregradak

presbiterio moški spol prezbiterij, prostor okoli velikega oltarja

prèslo s
1. gorsko sedlo, prehod: zatvore -a i klance da Turcima već nije bilo povratka u Albaniju
2. del ograje, plota od sohe do sohe: u svakom -u ima samo sedam komada vrljika
3. okol, ograjen prostor ob hlevu, ob staji za ovce

press-gallery [présgæləri] samostalnik
prostor za novinarje v parlamentu

pressroom [présrum] samostalnik
tisk prostor s tiskarskimi stroji, strojnica

prètkūće s, pretkućište s predhišje, prostor pred hišo

prézid m, prȅzīd m (ijek., ek.)
1. pregrada, pregradna stena
2. prezidava
3. v hlevu ločen, ograjen prostor za konje

pricr̀kvīšte s prostor okoli cerkve

prijèsjek m (ijek.), prések m (ek.)
1. predal v žitnici, skrinji za žito
2. pregradek, pregrajen prostor, gl. tudi presjek

prīncipium -iī, n (prīnceps)

I.

1. začetek, izvir, izvor, počelo: Ter., V., Cu. idr., ex principiis oriuntur omnia Ci., nec principium nec finem habere Ci., hinc omne principium, huc refer exitum H., in principio dicendi (govora) Ci., stetit apud principium (pri začelju) pontis T., principium capessere T. zače(nja)ti, principium ducere a re Ci. začetek izvajati (izpeljevati) od česa, zače(nja)ti kaj, principium ducere ab aliquo O. rod šteti od koga, izvirati od koga, biti rodu koga; pogosto abl. prīncipiō v začetku: principio semper vigilavi Ci., veris S. fr., L., anni, belli, orationis L.; toda: Cato scripsit in principio originum suarum Ci. ali in principio totius summae L. v uvodu celotnega očrta (= svojih Izvorov (Origines)), principio atque Pl. brž ko, a principiis Ci. od začetka, spočetka, sprva; occ. začenjajoči = začetnik (začetnica): Faucia curia fuit principium L. je začela (glasovanje), je prva glasovala, Graecia principium moris fuit O. Grki so začetniki (so začeli), mihi Belus avorum principium Sil. Bel(us) je začetnik mojega rodu (je moj prednik).

2. meton.
a) podstava, osnova, podlaga, temelj, tudi prvina, element: id est principium urbis Ci., quattuor genera principiorum Ci., omnium rerum principium aqua Vitr., principia rerum, iuris Ci., principia naturae ali naturalia Ci. izvirni nagoni.
b) prvo mesto, prvenstvo: principium columenque omnium rerum pretii margaritae tenent Plin. prvo in najvišjo ceno; occ. (= gr. ἀρχή) vladavina, vladarstvo, oblast: Tert. —

II. (kot voj. t.t.) principia

1. prve vrste, prvi redovi, vojaki sprednje (sprednjega dela) vojske, čelo vojske: aciem transversis principiis in planum ducit S., equites post principia collocat L., primani stratis unaetvicensimanorum principiis aquilam abstulere T.; šalj.: hic ero post principia, inde omnibus signum dabo Ter.

2. glavni (osrednji) prostor, glavni stan v ostrogu okrog poveljnikovega šotora, kjer so imeli govore in vojna posvetovanja: principia castrorum Iust., iura reddere in principiis L., centuriones in principia vocat T.; o grškem taboru (ostrogu): statuit tabernaculum in principiis N.

prōclīnātiō -ōnis, f (prōclīnāre) navzdol nagnjen prostor, položnost, pobočje, navzdolje, reber, nagib: tunc proclinatio ea impleatur harena et exaequetur cum margine et planitia pulvini Vitr.; v pl.: non minus etiam observandum est, uti omnes structurae perpendiculo respondeant neque habeant in ulla parte proclinationes Vitr.

prōclīvitās -ātis, f (prōclīvus)

1. lega (sklonjenost, nagnjenost) naprej, navzdol nagnjen prostor, položnost, pobočje, navzdolje, reber, nagib, strmina, strmost (naspr. declivitas): parvula Auct. b. Afr.

2. metaf. nagnjenost k čemu: ad morbos, ad aegrotandum Ci., haec igitur proclivitas ad suum quodque genus a similitudine corporis aegrotatio dicatur, dum ea intellegatur ad aegrotandum proclivitas Ci., sed haec in bonis rebus, quod alii ad alia bona sunt aptiores, facilitas nominetur, in malis proclivitas Ci.

prō-līmen -inis, n (prō in līmen) prostor pred pragom, predprag(ovje), predpražje: Hier.

prō-patulus 3 (prō in patulus) naprej (navzpred) odprt, širok, prost, plan, raven: aestivo tempore in loco propatulo (sc. cenitabant) Varr. ap. Non., in aperto et propatulo loco signa duo sunt Ci. Od tod subst.

1. prōpatulum -ī, n odprto(st), odprt prostor

1. in propatulo
a) na odprtem prostoru, na prostem, na prostini, na čistini, na planem, pod milim nebom, zunaj: Plin. iun., Val. Max., in propatulo epulari L.; s samim abl.: Mossyni propatulo nascuntur Mel.; occ. preddvor, preddverje, pridvor(je), predhišje: apparata convivia omnibus in propatulo aedium fuerant L., statuas in propatulo domi (gen.) abiecit N.
b) metaf. javno, očitno, ob navzočnosti (prisotnosti) koga: Ap., in propatulo esse Gell. biti vidno (očitno), pudicitiam in propatulo habere S. javno izpostavljati = javno prodajati, javno ponujati (postaviti) naprodaj, servitium in propatulo spectare T. očitno (jasno) pred seboj imeti.

2. prōpatula -ōrum, n očitne (vidne) stvari (naspr. secreta): Aug.

propōla² -ae, f prostor za branjevce (predkupce, nakupovalce, kramarje, krošnjarje, mešetarje, preprodajalce): Cod. Th., Prud.

prtljážnik m prtljažnik, prtljažni prostor