to1 [tu:, tu, tə] predlog
(osnovni pomen k)
1.
(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob
to arms! k orožju!
to the right na desno
from Paris to London od Pariza do Londona
face to face iz obraza v obraz
to his eyes pred njegovimi očmi
next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
shoulder to shoulder z ramo ob rami
come here to me pridi sem k meni
I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
to go to the post-office iti na pošto
I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
he jumped to his feet skočil je na noge
I told him to his face v obraz sem mu povedal
to take one's hat off to s.o. odkriti se komu
2.
(časovno) do
five minutes to two dve minuti do dveh
to time točno, pravočasno
to this day do danes
to the minute do minute (na minuto) točno
to the last do zadnjega
to live to a great age doživeti visoko starost
3.
(namera, cilj, posledica ipd.)
as to... kar se tiče...
to you pogovorno vam na uslugo
a friend to the poor prijatelj revežev
to what purpose? čemú?
to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
to this end v ta namen
to my grief sorrow na mojo veliko žalost
dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
to the rescue na pomoč
sentenced to death obsojen na smrt
that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
what is that to you? kaj te to briga?
to come to hand priti v roke, v posest
here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
to tear to pieces raztrgati na kose
would to God (Heaven)! daj bog!
4.
(stopnja, mera, meja)
to the full do sitega, do mile voije
to a high degree v veliki meri
to a great extent v veliki meri, zelo
to the life točno po življenju
to a man do poslednjega moža
to perfection dovršeno
to a nicety na las
to a T do zadnje pičice
to drink to excess čezmerno piti
they were to the number of 400 bilo jih je 400
5.
(pripadnost, posest)
to my cost na moje stroške
to my credit v mojo korist (moj plus)
to the point k stvari (spadajoč)
heir to his father očetov dedič
preface to a book predgovor h knjigi
a victim to influenza žrlev gripe
designer to a firm risar pri neki firmi
he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
he took her to wife vzel jo je za ženo
that is all there is to it to je vse in nič več
6.
(odnos, razmerje)
aversion to s.th. odpor do česa
in comparison to v primeri z
nothing to... nič v primeri z...
to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
to my feeling po mojem občutku
to my knowledge kolikor jaz vem
to my taste po mojem okusu
to my mind po mojem mnenju
to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
ten to one deset proti ena
three to dozen tri na ducat
7.
(rabi za tvorbo dajalnika)
he explained it to me razložil mi je to
it seems to me zdi se mi
she was a good mother to him bila mu je dobra mati
8.
(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)
much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
the time to learn čas za učenje
to be or not to be biti ali ne biti
I want to go želim (hočem) iti
she came to see me obiskala me je
there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
what am I to do? kaj naj naredim?
he was seen to fall videli so ga, kako je padel
we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti
9.
(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)
I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)
Zadetki iskanja
- tó ceci, cela , familiarno ça, ce
to je c'est-à-dire (c.-à-d.)
kaj je to? qu'est-ce que c'est?, qu'est-ce que cela?
to pa ne! non pas!, familiarno ça non!
to je moj prijatelj voici mon ami
to je dobro! voilà qui est bien!, familiarno ça c'est bien!
to je bilo veselje! quelle joie!
to ti je bil uspeh! pour un succès, ce fut un succès!, familiarno tu parles d'un succès! - tra prep.
1. med; v (določilo kraja):
la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom
2. čez (za izražanje oddaljenosti):
tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša
3. čez, v (določilo časa):
torno tra poco vrnem se kmalu
verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh
4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
si assomigliano tra loro podobna sta si
auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
dire tra sé e sé misliti si pri sebi
sia detto tra noi med nami povedano
essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati
5. med (za izražanje pripadnosti):
arrivare tra i primi priti med prvimi
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico
6. med, od (za izražanje partitivnosti):
è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj
7. ob, zaradi:
tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost
8. med (določilo načina):
borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami
9. (za izražanje celotnosti)
tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset
10. (za izražanje približne vrednosti)
avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let
11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
tra breve, tra non molto v kratkem
tra tutto skupaj, skupno
tra l'altro med drugim - Trebātius -iī, m Trebácij (Trebátij), s celim imenom C. Trebatius Testa Gaj Trebacij (Trebatij) Testa, pravnik, prijatelj Cicerona; Cicero mu je posvetil svoje delo „Topica“: Ci. ep., H., Suet., Gell.
- Trebōnius 3 Trebónij(ev), ime rimskega rodu; poseb. znani so:
1. C. Trebonius Gaj Trebonij, rimski vitez: C.
2. neki drugi C. Trebonius Gaj Trebonij: Ci.
3. njegov istoimenski sin, Cezarjev legat v Galiji in Ciceronov prijatelj: C., Ci., Vell.
4. neki (sicer neznan) razuzdanec: H. - tried [fráid]
1. preteklik & pretekli deležnik od to try
2. pridevnik
preizkušen; zanesljiv, zvest
zastarelo očiščen
a tried friend zvest prijatelj
old and tried zelo izkušen - true1 [tru:]
1. pridevnik
resničnen; pravi, pravičen; pristen; veren (prepis itd.); zvest, lojalen, vdan, zanesljiv; ohs pošten, iskren, resnicoljuben, stanoviten, vesten; točen, predpisen (teža, čas itd.); pravilen
pravno zakonit; raven, gladek (zemljišče, tla)
tehnično točen, pravilen (položaj); uravnotežen
biologija čiste rase
true to v skladu z
a true bill utemeljena in od porote potrjena obtožnica
true copy veren, točen prepis
true friend pravi, zvest prijatelj
true gold čisto zlato
true as gold (steel) zelo zvest
true heir (owner) zakoniti dedič (lastnik)
true to oneself zvest, dosleden sam sehi
true to life ve ren, realno prikazan
true to one's word (promise) zvest svoji besedi (obljubi)
true strength resnična moč
true to lype tipičen
is it true that...? je res, da...'?
(it is) true res (je), resnično, zares, resda, seveda, vsekakor
true he is an artist res (vsekakor, resnično) on je umetnik
the same is true of isto vlja za
to come true uresničiti se, potrditi se, izpolniti se (sanje, želja)
to prove (to be) true izkazati se za resnično, za pravo
2. prislov
resnično; zares
to speak true govoriti resnico
to shoot true točno streljati; zadeti
3. samostalnik
the true (kar je) resnično (pravilno, točno)
in true pravilno, točno
out of true nepravilno, napačno, netočno - try2 [trái] prehodni glagol
poskusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z
pravno (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče (for zaradi)
odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči) (večinoma try up)
(pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo (večinoma try up)
tesati, strugati, stružiti, rezljati
neprehodni glagol
poskusiti, napraviti poskus; truditi se (for za)
prizadevati si, mučiti se (at z)
a tried friend zvest, zanesljiv prijatelj
go and try! poskusi!
try again! poskusi še enkrat!
try and repeat! pogovorno poskusi ponoviti!
he is a tried hand at it on je izkušen v tem
I'll try my best (ali my hardest) skušal bom napraviti vse, kar bo v moji moči
to try one's hand at preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sev
to try a criminal for murder soditi zločincu zaradi umora
to be tried for one's life biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjo
to try a new remedy preiskusiti novo zdravilo
to try it on s.o. sleng skušati koga prelisičiti
to try it on the dog figurativno koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželi
to try the door skušati odpreti vrata
I was afraid he was going to try s.th. wild bal sem se, da bo napravil kako neumnost
you are trying my patience na hudo preskušnjo stavljaš mojo potrpežljivost
the poor light tries my eyes slaba luč mi utruja oči
to try one's luck with s.o. poskusiti svojo srečo pri kom
the widow was sorely tried vdova je mnogo prestala
he tried hard for a job zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)
I tried for a scholarship potegoval sem se za štipendijo
try the ice before you skate figurativno premisli, preden kaj storiš! - Turpilius 3 Turpílij(ev), ime rimskega rodu; poseb. Sex. Turpilius Sekst Turpilij, rimski komediograf, Terencijev sodobnik in prijatelj: Ci., Volcatius Sedigitus ap. Gell., Turpilius comicus Hier. — Turpilia -ae, f Turpílija: Ci. ep.
- Turrānius 3 Turánij(ev), ime rimskega rodu; znani so:
1. Turranius Niger Turanij Niger, prijatelj Varona in Kvinta Cicerona, dober kmetovalec: Ci. ep., Varr.
2. M. Turranius Mark Turanij, pretor: Ci.
3. C. Turranius Gaj Turanij, praefectus annonae: T.
4. Turranius Turanij, tragiški pesnik: O. Od tod adj. Turrāniānus 3 Turánijev, turánijski, turanijánski (= Turanija Nigra): pira Col., Plin., Macr. - tvój -a, -e your, arhaično thy; (zaimek) yours, arhaično thine
tvój, -a, -e prijatelj your friend
neki tvój, -a, -e prijatelj a friend of yours
tisti tvój, -a, -e klobuk that hat of yours
moj in tvój, -a, -e brat my brother and yours
to je tvoje this is yours
tvój, -a, -e vdani, vedno tvój, -a, -e ever yours
tvój, -a, -e vdani X. (v pismih) yours sincerely, X.
naj bo po tvojem have it your own way
po tvojem to ni tako according to you (ali to your idea) it isn't so
ti in tvoji you and yours
kar je moje, je tvoje what's mine is yours - tvój, -a -e (pridevniško) ton, ta ; (samostalniško) le tien, la tienne
tvoj prijatelj in moj ton ami et le mien
eden od tvojih prijateljev un de tes amis
tvoj(c)i les tiens, ta famille - Ulpiānus -ī, m Ulpiján, pravni rimski strokovnjak, prijatelj cesarja Aleksandra Severa: Lamp.
- umetnost [é] ženski spol (-i …)
1. die Kunst
likovna/upodabljajoča umetnost bildende Kunst
primitivna umetnost primitive Kunst
uporabna umetnost angewandte Kunst
lepe umetnosti množina die schönen Künste
-kunst (amaterska Laienkunst, baletna Ballettkunst, domačijska Heimatkunst, fotografska Fotokunst, glasbena Tonkunst, igralska Schauspielkunst, izrazna Ausdruckskunst, jezikovna Sprachkunst, krasilna Zierkunst, ljudska Volkskunst, objektna Objektkunst, pesniška Verskunst, pevska Gesangskunst, plesna Tanzkunst, pripovedna Erzählkunst, slikarska Malkunst)
… umetnosti Kunst-
(filozofija die Kunstphilosophie, ljubitelj der Kunstliebhaber, mesto die Kunststadt, obravnavanje die Kunstbetrachtung, poznavalec der Kunstkenner, prijatelj der Kunstfreund, religija die Kunstreligion, sociologija die Kunstsoziologie, svoboda die Kunstfreiheit, teorija die Kunsttheorie)
ljubezen do umetnosti die Kunstliebe
brez občutka za umetnost unmusisch
strokovnjak/izvedenec za umetnost der Kunstverständige ( ein -r)
ki ljubi umetnost kunstliebend
ki se navdušuje za umetnost kunstbegeistert
ki se zanima za umetnost kunstinteressiert
2. (posebna spretnost) die Kunst, das Können; (kuharska Kochkunst, ljubezni Liebeskunst, pripovedovanja Fabulierkunst, sabljanja Fechtkunst, vrtnarska Gartenkunst, življenja Lebenskunst)
3.
po vseh pravilih umetnosti nach allen Regeln der Kunst, kunstgerecht
figurativno to ni nobena umetnost das ist keine Kunst - un neki; en, eden
un (buen) alma dobra duša
un amigo mío neki moj prijatelj
ni un solo dia niti en dan ne
un tres válvulas tricevni radijski aparat
un si es no es confuso nekoliko zmeden
un seis cilindros šestcilindričen avto - uncertain [ʌnsə́:tn] pridevnik (uncertainly prislov)
negotov, dvomljiv, nezanesljiv, nesiguren, muhast, spremenljiv
an uncertain friend nezanesljiv prijatelj
uncertain weather spremenljivo vreme
to be uncertain of s.th. ne biti gotov česa - vájin -a, -o (pridevniško) your, (samostojno) yours (when you are two in number)
vájin, -a, -oi in moji otroci your children and mine, my children and yours
ta vájin, -a, -o avto this car of yours
neki vájin, -a, -o prijatelj a friend of yours - Valerius (prvotno Valesius) 3 (valēre) Valêrij(ev), ime rimskega patricijskega rodu, od katerega so najbolj znani
1. P. Valerius Poplicola (Publicola) Publij Valerij Poplikola (Publikola), ki je pomagal pregnati zadnjega kralja Tarkvinija in njegov rod: L., Valeri genus H. potomec Valerija (Publikole).
2. L. Valerius Poplicola Potītus Lucij Valerij Poplikola Potit, l. 449. konzul z Markom Horacijem; skupaj z njim je dal zakonske predloge za leges Valeriae — Horatiae: L.
3. L. Valerius Publicola Lucij Valerij Publikola, petkrat tribunus militum consulari potestate, je v času te svoje častne službe l. 406 premagal Volske, v naslednjih letih pa Vejce, Volske (drugič) in Faliske: L.
4. M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv (Vran), rimski bojni junak (ok. 370—270), šestkrat konzul: Ci., L.
5. M. Valerius Maximus Messal(l)a Mark Valerij Maksim Mesala, konzul l. 263, se je odlikoval v prvi punski vojni: L.
6. M. Valerius Laevīnus Mark Valerij Levin se je odlikoval v drugi punski vojni: L.
7. Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijec (= iz Ancija), analist (letopisec) iz obdobja bratov Grakh; nanj se je močno opiral Livij: L.
8. L. Valerius Flaccus Lucij Valerij Flak, Marijev privrženec, konzul s Cino l. 86; usmrtil ga je njegov legat Fimbrij: L. epit.
9. njegovega istoimenega sina, pretorja l. 63., je Cicero(n) l. 59 uspešno zagovarjal pred obtožbo zaradi izsiljevanja: S., Ci.
10. Valerius Cato Valerij Kato(n), slovničar in pesnik iz obdobja Sule: Suet.
11. M. Valerius Messal(l)a Corvīnus Mark Valerij Mesala Korvin, v državljanski vojni najprej Brutov in Kasijev privrženec, potem Antonijev, naposled Oktavijanov, zelo izobražen mož, znamenit govornik, prijatelj in pokrovitelj Ovidija, Tibula in drugih pesnikov: O., Suet.
12. C. Valerius Flaccus Gaj Valerij Flak, pesnik iz obdobja Flavijcev, avtor epopeje z naslovom Argonautica: Q.
13. M. Valerius Martiālis, gl. Martiālis -is.
14. Valeria Messal(l)īna Valerija Mesalina, zloglasna soproga cesarja Klavdija: T., Iuv., Suet. — Iz tega slavnega patricijskega rodu pa ni Valerius Maximus Valerij Maksim, zgodovinopisec Tiberijevega obdobja, avtor dela Factorum et dictorum memorabilium libri novem. — Kot adj. Valêrijev: gens Ci., Tabula Valeria Ci. kraj na glavnem rimskem trgu blizu Hostilijeve kurije, imenovan po stenski sliki, ki je prikazovala osvojitev mesta Mesana (osvojil jo je Mark Valerij Maksim Mesala (prim. 5), zbirališče menjalcev; leges Valeriae L. gl. 2. — Od tod Valeriānus 3 Valêrijev, valêrijski, valerijánski: milites L. ki jih je vodil vojaški tribun Lucij Valerij Publikola (gl. 3.), legiones S. ap. Prisc., praedatores S. ap. Non.; subst. Valeriānī -ōrum, m (sc. milites) valêrijevci, vojaki vojaškega tribuna L. Valerija Publikole (gl. 3.): L. - Valgius 3 (valgus) Válgij(ev), ime rimskega rodu; najbolj znani so:
1. C. Valgius Gaj Valgij, tast Publija Servilija Rula, veleposestnik v obdobju Sule: Ci.
2. njegov nezakonski, pozneje posinovljeni sin C. Valgius Hippianus Gaj Valgij Hipijan: Ci. ep.
3. C. Valgius Rufus Gaj Valgij Ruf, konzul l. 12, izvrsten pesnik, slovničar in pisec retoričnih spisov, Horacijev prijatelj: H., Tib., Q., Plin. - Varius2 3 Várij(ev), ime rimskega rodu, od katerega sta najimenitnejša:
1. Q. Varius Hybrida Kvint Varij Hibrida, ki je kot tribunus plebis l. 91 sprožil po njem imenovani zakon lex Varia de maiestate; zakon je določal, naj se tisti, ki bi ščuval zaveznike na vojno, kaznuje kot veleizdajalec: Ci.
2. L. Varius Rufus Lucij Varij Ruf, Vergilijev in Horacijev prijatelj, tragik; njegovo glavno delo je bila tragedija „Thyestes“ (Tiest): V., H., Mart.