Franja

Zadetki iskanja

  • nezapisan [è] (-a, -o) ungeschrieben
    pravo nezapisano pravo das Fallrecht
  • nōta f

    1. znak, znamenje

    2. glasba nota; ekst. beseda, zvok, naznanilo:
    le sette note sedem not
    a chiare note jasno, odkrito
    le dolenti note žalostne besede
    mettere la nota allegra, triste pren. razveseliti, razžalostiti, ubrati vesele, žalostne strune
    trovare la nota giusta, falsa zadeti pravo, napačno struno

    3. opomba, zaznamek, beležka; pren. poudarek, upoštevanje:
    taccuino per le note beležnica, notes
    prendere nota zabeležiti

    4. opomba, citat; pripomba

    5. nota:
    nota diplomatica diplomatska nota

    6. račun, faktura; seznam:
    la nota della sarta račun šivilje
    la nota dei libri di testo seznam učbenikov

    7. pravo, trgov.
    nota di accredito dobropis, knjiženje v dobro
    nota di addebito bremenopis, knjiženje v breme
    nota di consegna dostavnica
    nota di mediazione posredniška pogodba
  • note1 [nóut] samostalnik
    zapisek, opomba, beležka, notica; pisemce, sporočilo; znamenje, znak
    figurativno ton, nota, prizvok, zven
    poetično zvok, melodija, (ptičje) petje
    glasba (osnovni) ton, nota, tipka
    politika (diplomatska) nota
    ekonomija račun, bankovec, obveznica
    tisk opomba, ločilo
    figurativno ugled, sloves, pomembnost
    figurativno pozornost

    ekonomija note of exchange borzni list
    ekonomija advice note sporočilo o pošiljki
    ekonomija bought and sold note zaključnica
    ekonomija delivery note izročilnica
    ekonomija note of hand; ali promissory note zadolžnica
    ekonomija as per note po računu
    note of exclamation klicaj
    note of interrogation vprašaj
    family of note ugledna družina
    nothing of note nič važnega
    worthy of note upoštevanja vreden
    politika exchange of notes izmenjava diplomatskih not
    to change one's note spremeniti svoje vedenje, svoj ton
    to compare notes izmenjati misli, posvetovati se
    to give s.o. note of sporočiti komu kaj
    glasba to strike the notes udariti po tipkah
    figurativno to strike the right note zadeti na pravo struno
    figurativno to strike a false note zadeti na napačno struno
    to take note of s.th. ozirati se na kaj, zapaziti kaj, posvetiti pozornost čemu
    to take (ali make) notes of s.th. zapisovati si kaj
    to speak without notes prosto govoriti
  • oaza samostalnik
    1. (območje v puščavi) ▸ oázis
    puščavska oaza ▸ sivatagi oázis
    oaza sredi puščave ▸ oázis a sivatag közepén

    2. (ozelenel prostor) ▸ oázis
    zelena oaza ▸ zöld oázis
    Ljudje so proti gradnji stolpnic, saj bi tako izgubili edino zeleno oazo. ▸ Az emberek ellenzik a toronyházak építését, hiszen ezzel elveszítenék az egyetlen zöld oázist.
    cvetoča oaza ▸ virágzó oázis
    idilična oaza ▸ idilli oázis
    prava oaza ▸ igazi oázis
    oaza zelenja ▸ zöld oázis, zöldellő oázis, üde oázis
    Četudi je vaš balkon manjši, lahko z majhnimi triki naredite pravo oazo zelenja. ▸ Még ha az erkélye kisebb is, néhány apró trükkel zöldellő oázist hozhat létre.

    3. (spokojen prostor; zatočišče) ▸ oázis
    oaza sprostitve ▸ ellazulás oázisa, kikapcsolódás oázisa
    oaza dobrega počutja ▸ felüdülést nyújtó oázis
    oaza za razvajanje ▸ kényeztető oázis
    Z malo domišljije si zato kar v zavetju doma pripravite oazo za razvajanje in polnjenje baterij. ▸ Így egy kis képzelőerővel oázist hozhat létre saját otthonában, ahol kényeztetheti magát és feltöltődhet.
    mirna oaza ▸ nyugodt oázis
    ustvariti oazo ▸ oázist létrehoz
    Cilj načrtovalcev centra je bil ustvariti oazo v hrupnem delu mesta. ▸ A központ tervezőinek a célja egy oázis létrehozása volt a város zajos részén.
    oaza svobode ▸ szabadság oázisa
    Povezane iztočnice: davčna oaza, oaza miru
  • óbči (-a -e)

    A) adj.

    1. (splošen) comune, corrente:
    obče ime nome comune
    skrbeti za občo korist curare l'interesse comune

    2. generale, comune:
    obča geografija geografia generale
    obča psihologija psicologia generale
    obče pravo diritto comune

    B) óbče (-ega) n il generale:
    razlikovati obče od posebnega distinguere il generale dal particolare
  • obdolžítev accusation, incrimination, charge, imputation, arraignment

    javna obdolžítev impeachment; pravo indictment; information against
    lažniva, kriva obdolžítev trumped-up charge, ZDA frame-up
    preklicati, umakniti obdolžítve to make good one's charges
  • običájen (-jna -o) adj. usuale, consueto, consuetudinario, usato; adusato, abituale, tradizionale:
    jur. običajno pravo diritto consuetudinario
  • obligacijsk|i (-a, -o)
    pravo obligacijsko pravo das Obligationenrecht, Schuldrecht
    obligacijsko razmerje das Schuldverhältnis
    solidarno obligacijsko razmerje das Gesamtschuldverhältnis
  • obligacíjski

    obligacijsko pravo droit moški spol des obligations
  • obligacíjski

    obligacijsko pravo derecho m de obligaciones
  • oceníti apprécier, estimer, évaluer; faire la critique de, déterminer la qualité de

    oceniti pravo vrednost estimer à sa juste valeur
    oceniti razdaljo apprécier la distance
    pravilno oceniti estimer à sa juste valeur
    prenizko oceniti évaluer trop bas
    previsoko oceniti surévaluer, évaluer trop haut, surestimer
    oceniti razdaljo na oko, približno évaluer une distance à vue d'œil (ali à vue de nez)
  • odréka renouncement, renunciation; resignation; abjuration

    odréka prestolu abdication; (pravicam) waiver, pravo quitclaim
  • odvétnik (-a) | -ica (-e) m, f jur. avvocato (essa), legale; procuratore (-trice):
    odvetnik obrambe avvocato difensore, difensore
    odvetnik za ločitev divorzista
    odvetnik strokovnjak za trgovinsko pravo commercialista
    posvetovati se z odvetnikom consultare un avvocato
    pren. govoriti kot odvetnik parlare come un avvocato
  • okostnjak samostalnik
    1. (okostje) ▸ csontváz
    človeški okostnjak ▸ emberi csontváz
    plastičen okostnjak ▸ műanyag csontváz
    oblečen okostnjak ▸ felöltöztetett csontváz
    Že dolgo ne velja več, da smo za noč čarovnic lahko le duhci, čarovnice ali okostnjaki. ▸ Már rég nem állja meg a helyét, hogy halloweenra csak szellemnek, boszorkánynak vagy csontváznak öltözhetünk.
    Na stotine okostnjakov je bilo raztresenih po tistem polju. ▸ Több száz csontváz hevert szétszórva azon a mezőn.

    2. (presuh človek) ▸ csontváz
    živ okostnjak ▸ élő csontváz
    Mnogi so pomrli, a preživeli so bili živi okostnjaki. ▸ Sokan meghaltak, a túlélők élő csontvázak voltak.
    sestradan okostnjak ▸ kiéhezett csontváz
    otroški okostnjak ▸ gyermekcsontváz
    Nekdanja lepotica se je spremenila v okostnjaka, ki tehta borih 42 kilogramov. ▸ Az egykori szépség csupán 42 kilós csontvázzá fogyott.

    3. (skrivnost) ▸ csontváz
    Slaba banka bi morala naenkrat razkriti vse okostnjake slovenske tranzicije. ▸ A gyenge banknak egyszerre kellene lelepleznie a szlovén rendszerváltás összes csontvázát.
    Ravnovesje, ki se je vzpostavilo v realni ekonomiji, je izjemno krhko in ga še naprej ogrožajo okostnjaki preteklosti. ▸ A reálgazdaságban kialakult egyensúly rendkívül törékeny, és a múlt csontvázai továbbra is fenyegetik.

    4. (o zastarelosti) ▸ kövület, fosszília
    Poraženec se je s tako hudim porazom na predsedniških volitvah prelevil v političnega okostnjaka. ▸ Az elnökválasztáson elszenvedett súlyos vereséggel a vesztes egy politikai kövületté vált.
    Libreto ste označili za literarni okostnjak, ki dobi pravo vrednost šele ob glasbi. ▸ Ön a librettót irodalmi fosszíliaként írta le, amely csak akkor nyeri el igazi értelmét, amikor megzenésítik.
  • oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

    d'oreille po posluhu
    jusqu'aux oreilles do ušes
    par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
    oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
    oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
    oreille-de-souris (botanique) spominčica
    les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
    en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
    avoir l'oreille basse biti ponižen
    avoir l'oreille dure biti naglušen
    avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
    avoir l'oreille fine dobro slišati
    avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
    arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
    avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
    baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
    avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
    n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
    dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
    dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
    dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
    donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
    dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
    dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
    échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
    écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
    n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
    entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
    être dur d'oreille biti naglušen
    faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
    fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
    frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
    gager ses oreilles staviti svojo glavo
    se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
    laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
    laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
    marcher l'oreille basse biti osramočen
    mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
    ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
    recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
    rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
    souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
    tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
    tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
    se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
    venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil
  • osében (-bna -o) adj.

    1. personale, individuale:
    osebni podatki dati personali, generalità
    osebni opis connotati
    osebni dohodek reddito individuale
    osebna izkaznica carta d'identità
    osebna korist tornaconto
    jur. osebni stan stato civile

    2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
    osebna žalitev offesa personale, individuale
    osebni motivi motivi personali
    osebne pravice diritti dell'individuo
    podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
    osebna pozornost interessamento

    3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
    osebna prtljaga bagagli, effetti personali
    osebna higiena igiene personale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    osebni avtomobil berlina, limousine
    osebno dvigalo ascensore
    lingv. osebna glagolska oblika forma finita
    jur. osebna lastnina proprietà personale
    šport. osebna napaka fallo personale
    osebna odgovornost responsabilità individuale
    osebna pokojnina pensione individuale
    osebna svoboda libertà individuale
    osebni dohodek reddito individuale
    šport. osebni rekord record personale
    lingv. osebni zaimek pronome personale
    osebno delo lavoro indipendente
    osebno jamstvo garanzia personale
    osebno perilo biancheria personale
    jur. osebno pravo diritto personale
    inform. osebni računalnik personal computer
    osebno pojmovanje soggettività
    osebno vodilo massima
  • parler2 [parle] verbe intransitif govoriti (à, avec s); pogovarjati, pogovoriti se (de o); razpravljati (de o); figuré nagovoriti (à quelqu'un koga); zastaviti dobro besedo (pour quelqu'un za koga)

    pour ainsi parler tako rekoč
    sans parler de neglede na
    c'est une façon, une manière de parler to se le tako reče, ni treba tega vzeti ali razumeti dobesedno
    parler d'abondance govoriti nepripravljen
    parler à bâtons rompus, en l'air tjavdan, brez zveze govoriti
    parler à son bonnet govoriti samemu sebi
    parler à cheval à quelqu'un zviška s kom govoriti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    parler au cœur de quelqu'un (figuré) iti komu k srcu
    parler le cœur dans la main, à cœur ouvert čisto odkrito govoriti
    parler en dormant govoriti v spanju
    il fait beaucoup parler de lui mnogo se govori o njem
    parler des grosses dents à quelqu'un govoriti s kom v grozečem tonu
    parler une langue, français, anglais couramment, plusieurs langues govoriti (neki) jezik, francosko, angleško tekoče, več jezikov
    parler français comme une vache espagnole lomiti francoščino
    parler grec, hébreu, bas breton (figuré) govoriti nerazumljiv jezik
    parler en maître govoriti z avtoriteto
    parler métier, service, travail govoriti o strokovnih stvareh
    parler du nez govoriti skozi nos
    parler d'or pravo povedati, povedati lepe, izvrstne stvari
    parler de la pluie et du beau temps govoriti o banalnih, nevažnih stvareh
    parler musique, politique, littérature, affaire govoriti o glasbi, politiki, slovstvu, o poslovnih zadevah
    parler à la radio govoriti na, po radiu
    parler raison pametno govoriti
    parler à un sourd, à un mur, aux rochers gluhim ušesom govoriti
    si j'ose parler ainsi če smem tako reči
    vous en parlez bien à votre aise vam je lahko govoriti
    à qui croyez-vous parler? s kom pa mislite, da govorite?
    trouver à qui parler naleteti na pravega, na živo nasprotovanje
    cela ne vaut pas la peine d'en parler o tem se ne izplača govoriti
    cela parle tout seul, de soi to je samoumevno
    tu parles! in kako! seveda! mislim da!
    (populaire) tu parles d'un idiot! kakšen tepec!
    parlez-moi de ça! (familier) to bi bilo nekaj!
    ne m'en parlez pas! ne govorite mi o tem, to le predobro vem
    n'en parlons plus! ne govorimo več o tem, pustimo to!
    quand on parle du loup on en voit la queue (proverbe) ti o volku, volk iz gozda
  • patent1 [péitənt, pǽ-] pridevnik (patently prislov)
    odprt, javen, očiten, očividen, jasen; patentiran, patentnopraven

    to be patent biti na dlani, biti očitno
    letters patent kraljevski patent, javni razglas
    patent application prijava patenta
    patent law patentno pravo
    patent rolls patentni register
  • paténten de patente(s)

    patentno potrdilo, spričevalo certificado m de patente
    patentno pravo (urad) derecho m (registro m) de patentes
    patentna pristojbina derechos m pl de patente
    patentni zakon ley f de patentes de invención
    patentna zadrga cierre m de cremallera
    patentni urad oficina f de patentes
    patentno zaščiten protegido por patente(s)
  • patênten de brevet

    patentni urad bureau moški spol des brevets (d'invention)
    patentno pravo droit moški spol des brevets (d'invention)
    patentna zadrga fermeture ženski spol éclair (ali de sûreté)
    patentni zakon loi ženski spol sur les brevets