Franja

tender [-ie-] nape(nja)ti, razpeti, razprostreti; iztegniti, prožiti; (po)beliti (zid); nagibati se, težiti, stremeti

tender a meriti na; iti k
tender el lazo (a) komu zanko (past) nastaviti
tender a uno la mano komu roko prožiti, komu pomagati
tender un puente most narediti
tender las redes mreže vreči
tender la ropa perilo obesiti za sušenje
tender a mejorar bili na poti k izboljšanju
tenderse iztegniti se, leči

tendre*² [tɑ̃drə] verbe transitif napeti, nategniti; tapecirati (steno); iztegniti, prožiti, podati (roko); usmeriti (vers proti); nastaviti (past, zanko); razpeti, postaviti (šotor); verbe intransitif stremeti, težiti, nagibati se, imeti nagnjenje, tendenco (à k)

se tendre napeti se, postati napet
tendre un arc napeti lok
tendre une chambre obložiti sobo s tapetami
tendre le cou iztegniti vrat
tendre à sa fin nagibati se h koncu, iti h kraju
tendre la main (figuré) prosjačiti, prositi vbogajme; pomagati (à quelqu'un komu)
tendre la main en signe d'amitié podati roko v znak prijateljstva
tendre l'oreille napeti ušesa, pazljivo poslušati
tendre la perche, le bras, la main à quelqu'un nuditi pomoč, pomagati komu
tendre à la perfection stremeti k popolnosti
être tendu (figuré) biti razdražljiv
la situation tend à s'améliorer položaj kaže tendenco k izboljšanju
leurs rapports se tendirent njihovi (njuni) odnosi so postali napeti
ceci tendrait à prouver que votre hypothèse était juste to bi dokazovalo, da je vaša hipoteza (bila) pravilna

težav|e¹ ženski spol množina težave Schwierigkeiten množina (denarne Geldschwierigkeiten, dobavne Lieferschwierigkeiten, plačilne Zahlungsschwierigkeiten, šolske Schulschwierigkeiten, pri upoštevanju roka Terminschwierigkeiten, vzgojne Erziehungsschwierigkeiten); v oskrbi, preskrbi, likvidnosti: der Engpass (likvidnostne Liquiditätsengpass, s kapacitetami Kapazitätsengpass, z materiali Materialengpass); (neprijetnosti) Unannehmlichkeiten množina; (problemi) Probleme množina; (jeza, preglavice) der Ärger (mit), der [Verdruß] Verdruss
skrbi in težave Kummer und Sorgen
delati težave Schwierigkeiten machen, [Verdruß] Verdruss bereiten/ bringen, Ungelegenheiten machen, delo, naloga: beschwerlich fallen/sein
imeti težave (große) Schwierigkeiten haben
imeti težave pri dokazovanju in Beweisnot geraten/sein
ne delati težave keine Schwierigkeiten machen/bereiten, (jemandem) [leichtfallen] leicht fallen
brez težav ohne Schwierigkeiten, mühelos, reibungslos, kaj storiti: spielend
pomagati komu iz težav (jemandem) aus den Schwierigkeiten helfen, (jemanden) heraushauen
biti v težavah in Schwierigkeiten sein (denarnih in Geldschwierigkeiten sein)
imeti težave pri Schwierigkeiten haben bei/mit
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte
s težavami pri učenju lernbehindert
skozi vse težave durch dick und dünn
priti v težave z in Schwierigkeiten geraten, [Verdruß] Verdruss bekommen mit
spraviti v težave in Schwierigkeiten bringen

throw^*2 [ɵróu] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, zagnati, zalučati; treščiti
železnica vreči s tračnic; podreti, zrušiti, premagati; zvreči (jezdeca); odvreči (kožo, o kači); izgubljati (perje, dlako); nasuti (nasip); nametati; skotiti (mlade); izstreliti (naboj); izigrati (karto), odvreči; sukati, oblikovati, modelirati (v lončarstvu); hitro položiti, zgraditi (most); predati, izročiti (oblast); prestaviti (čete); izraziti, prevesti (into v)
nagnati, napoditi, pognati; razpisati (natečaj)
ameriško, pogovorno z goljufivim, sleparskim namenom izgubiti (the race dirko)

to throw a banquet (a dance) dati, prirediti banket (ples)
to throw the bull ameriško, sleng širokoustiti se, lagati (da se kar kadi)
to throw a chest sleng prsiti se, postavljati se
he was thrown with bad companions zašel je v slabo družbo
to throw dust in s.o.'s eyes figurativno metati komu pesek v oči
he threw his eyes to the ground figurativno povesil je oči
to throw a fit sleng razkačiti se
to throw a gun on s.o. ameriško nameriti revolver na koga
to throw one's heart (soul, life, spirit) into s.th. popolnoma se predati neki stvari
to throw light on s.th. osvetliti, pojasniti kaj
to throw the javelin šport metati kopje
to throw good money after bad figurativno zopet izgubiti denar, ko skušamo popraviti neko drugo izgubo
to throw open naglo (na široko, na stežaj) odpreti
to throw overboard figurativno rešiti se (česa), vreči s sebe
to throw o.s. zaupati se, izročiti se (upon s.o. komu)
to be thrown upon o.s. biti sam nase navezan
to throw a rope to s.o. vreči komu vrv; figurativno pomagati komu
to throw a sop to s.o. figurativno stisniti komu (napitnino, podkupnino), z drobtinico koga utišali
to throw a scare into s.o. pognati komu strah v kosti
to throw stones at s.o. vreči kamenje na koga, figurativno obdolžiti koga
to throw s.th. in s.o.'s teeth vreči komu kaj, v obraz očitati komu kaj
to throw cold water on z mrzlo vodo politi, figurativno odvzeti pogum; spodbijati vrednost, zasluge (kake osebe)
to throw o.s. into work vreči se na delo
to throw one's daughter at the head of a young man vsiljevati svojo hčer mlademu moškemu

tirare

A) v. tr. (pres. tiro)

1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo

4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)

6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako

7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo

8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol

11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

12. tisk natisniti, tiskati

B) v. intr.

1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati

3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti

11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se

tirer [tire] verbe transitif vleči, potegniti, izvleči; ustreliti, streljati; molsti (kravo); odvzeti, sneti; postaviti (horoskop); pokazati (jezik); prenapenjati (oči); figuré zasnovati (načrt); commerce trasirati (menico); izstaviti (ček); natisniti; photographie napraviti kopijo, kopirati; marine spodrivati vodo, ugrezati se v vodo (o ladji); verbe intransitif vleči, potegniti (sur) iz; napeti se, nategniti se, biti napet; prehajati v (sur le rouge v rdeče); familier biti podoben (sur quelqu'un komu); commerce trasirati (sur na); streljati; žrebati

se tirer (familier) popihati jo, zbežati
ça se tire! to se vleče! tega ni ne konca ne kraja!
s'en tirer (à bon compte) izvleči se (iz), odnesti jo (poceni)
ne pouvoir rien tirer de quelqu'un ničesar iz koga ne izvleči
tirer une affaire en longueur zavlačevati zadevo
tirer quelqu'un d'affaire pomagati komu iz zadrege, iz stiske
se tirer d'affaire izvleči se iz zadrege, stiske
tirer à balles ostro streljati
tirer trois ans de prison (populaire) odsedeti tri leta v ječi
tirer de l'arc streljati z lokom
tirer son chapeau sneti klobuk, odkriti se
tirer les cheveux (z)lasati
tirer par les cheveux za lase privleči, izviti iz trte
tirer sur sa cigarette potegniti iz cigarete
tirer les cartes vedeževati iz kart
tirer au clair razjasniti
tirer à conséquence imeti pomembne, resne posledice
tirer la conséquence potegniti sklep, zaključek (de iz)
tirer une copie narediti kopijo
tirer le diable par la queue (familier) biti v škripcih
tirer à 1000 exemplaires tiskati v 1000 izvodih
tirer du feu d'un caillou izkresati ogenj (iz kamna)
tirer à sa fin nagibati se h koncu
tirer les ficelles (familier) biti skrivni organizator, pobudnik kake stvari
tirer sur la ficelle pretiravati, skušati doseči preveč ugodnosti
tirer au flanc, au renard (familier); au cul (populaire) zabušavati, zmuzniti se od dela, lenariti, zanemariti delo
tirer un gibier streljati na divjačino
tirer la langue pokazati, pomoliti jezik iz ust; biti zelo žejen
tirer au large pobegniti
tirer une lettre de change izdati menico
tirer à la ligne pretirano podaljšati kak tekst, ki ga pišemo, da bi več zaslužili
tirer en longueur vleči se, zavlačevati se
tirer les marrons du feu (figuré) iti po kostanje v žerjavico
tirer l'œil (figuré) zbosti v oči, zbujati pozornost
tirer les oreilles à quelqu'un ošteti koga; ušesa mu naviti
se faire tirer l'oreille dati se prositi, nerad ustreči željam
tirer son origine de imeti svoj izvor v, izvirati iz
tirer à part posebej odtisniti
le poêle tire bien peč dobro vleče
tirer un plan izdelati načrt
tirer parti, profit, avantage okoristiti se (de quelque chose s čim), izrabiti, izkoristiti (de quelque chose kaj)
tirer un portait napraviti portret
tirer sa révérence pokloniti se
tirer le rideau spustiti zaveso
tirer sa source de izvirati v, na
tirer au sort žrebati
tirer un texte à soi razlagati si besedilo v svojo korist
tirer une traite, un chèque izdati menico, ček (sur na)
tirer vanité, gloire biti ponosen, domišljati si (de na)
tirer vengeance maščevati se (de quelqu'un nad kom)
tirer sur le vert prelivati se v zeleno
tirer à quelqu'un les vers du nez koga spretno izpraševati
quand le vin est tiré, il faut le boire (proverbe), (figuré) treba je nositi posledice svojih dejanj
être à couteaux tirés avec quelqu'un biti v hudem sovraštvu s kom

tísti that, pl those

tísti, ki... he who, he that, the one who
tísta, ki... she who...
tísti, ki (pl) those who
tísti dan, tístega dne on that day
kdo je tísti, ki...? who is the one, who...?
tísti, ki to verjamejo, se varajo those who believe that are mistaken
tísti, ki je to rekel, se je motil the one who said so was mistaken
tísti moji prijatelji, ki... those friends of mine who..., such of my friends as...
od teh gospá poznam le tísto, s katero govori moj brat I don't know any of those ladies except the one my brother is speaking to
treba je pomagati tístim, ki so bolj revni kot mi it is our duty to help those who are poorer than ourselves

torpeō -ēre -uī (indoev. baza. *(s)terep- [razširjena iz kor. *(s)ter-; prim. sterilis] biti otrpel; prim. lit. tirpstù postati trd, otrdeti, let. tirpt postati trd, otrdeti, sl. otrpniti, trpeti, stvnem. dërb = nem. derb, stvnem. sterban = nem. sterben)

1. (telesno) biti otrpel, biti odrevenel, biti trd, biti otrdel, biti tog, biti neokreten, biti negiben (drevén), biti premrl, biti okamenel, biti skrepenel, biti okrepenel, biti zledenel itd.: Q., Plin., Sil., Iuv., Suet. idr., corpora rigentia gelu torpebant L., simillima saxo torpet O., torpentes rigore nervi L., locus hieme frigore torpens Col. okrepenel, mrtev, hiems frigore torpens Cl., plagae torpentes Cl. mrzli pasovi, circum amnis torpens Stat. ali torpens lyra Sen. tr. negibna.

2. metaf. (duševno) biti brezčuten, biti neobčutljiv, biti neobčuten, biti top, biti omrtvel, biti (u)vel, biti (o)mrtvičen, biti omamljen, biti ohromljen, biti paraliziran, biti trd, biti otrdel, strmeti itd.: qui aderant metu torpentibus L. trdi od strahu, timeo, totus torpeo Pl. ves trd sem od strahu, quid torpentes subito obstupuistis Achivi? Ci. poet. kaj stojite kakor okameneli?, torpes tabellā Pausiacā H. strmiš pred Pavzijevo (Pavziasovo) podobo; od tod: torpent ingenia desidiosae iuventutis Sen. rh., torpet vox L. glas zastaja, glas zamira, torpent consilia L. (tvoji) naklepi so mrtvični (ohromljeni), ne znaš si pomagati; occ. biti nedelaven, biti nedejaven, biti neaktiven, biti len (leniv, lenoben, lenokrven), biti mrtev: deum sic feriatum volumus cessatione (v brezdelju) torpere Ci., ut ignava animalia iacent torpentque T. lenobno ležijo (ἑ`ν διὰ δυοῖν), torpent regna veterno V. leno spijo, torpere ultra et polluendam perdendamque rem publicam relinquere sopor et ignavia (topost in strahopetnost) videretur T., an dextrae torpent L. so onemogle, hostiles torpuere discursūs Amm. so ponehala.

trepidus 3 (iz *trepo-dos, indoev. baza *trep- capljati, cep(e)tati, taptati, stopati; prim. skr. tr̥práḥ, tr̥pálaḥ nagel, vihrav, nestanoviten, gr. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje, lat. tremō, sl. trepetati, trepati)

1. nemiren, zbegan, vznemirjen, vzburjen, razburjen, zmeden, bloden, plašen, boječ se, plah, tudi nagel, hiter, vihrav, neurejen, divji ipd.: o stvareh: Lucr., Sen. tr. idr., ferrum in trepidā (razburkan, valovit, valoveč, kipeč) submersum sibilat undā O.; enalaga: unda trepidi aheni V. voda v kipečem kotlu, fuga L. brez reda, neurejen, divji, certamen H., cursus V., pes, os, vultus O., oculi Sen. ph.; o živih bitjih: civitas L., curia maesta ac trepida L. zbegana, ki si ne zna pomagati, Dido V., apes V.; z abl. causae: omnes motu trepidi S., formidine trepidus V.; pesn. z obj. v gen. (zaradi česa): Sil., Stat. idr., trepidus admirationis T., rerum suarum L., illae intus trepidae rerum per cerea castra discurrunt V. boječ se za svoje … , religionis Ap., trepide concursans Ph., trepide castra relinquere L., trepide anxieque certare Suet.

2. enalaga vznemirljiv, poln vznemirjenja, vznemirjajoč, nemiren, begajoč, nevaren, nevšečen, neugoden: litterae Cu., nuntius Iust. nesrečno poročilo, poročilo o nesreči, senatus in trepidis rebus dictatorem dici iubet L. v burnih (nemirnih) časih, Tullus in trepidā re XII vovit Salios L., res trepidae S. povsod (ena sama) zmeda, metus O., vita T. v nevarnosti se nahajajoče, ogroženo.

trick¹ [trik] samostalnik
trik, ukana, (vojna) zvijača, lokavščina, izvijanje; spletka; šala, burka, norija; veščina, mojstrstvo; videz, slepilo, iluzija; razvada; posebnost, značilnost; vzetek (pri kartanju)
navtika služba pri krmilu (večinoma 2 uri)

full of tricks poln spletk
the tricks of the trade (posebne) poslovne zvijače
the whole bag of tricks vreča (kup, koš) zvijač
none of your tricks with me! tvoji triki pri meni ne vžgejo!
to be up to a trick or two znajti se, znati si (hitro) pomagati
to be up to s.o.'s tricks spregledati zvijače (trike) kake osebe, biti kos zvijačam kake osebe
I was up to his tricks nisem se mu dal oslepariti, nisem mu nasedel
to do (to turn) the trick sleng doseči cilj; izvesti ukano
he has a trick of frowning ima to razvado, da mršči čelo
he played me a dirty (nasty, mean) trick grdo (podlo) mi jo je zagodel
I know a trick worth two of that poznam še nekaj boljšega kot to
to take up the trick dobiti vzetek (pri kartanju)

trouver [truve] verbe transitif najti, odkriti, naleteti, zadeti (quelqu'un, quelque chose na koga, na kaj); zalotiti, presenetiti; figuré dobiti; nabaviti si, priskrbeti si; izmisliti, iznajti, izumiti; smatrati, imeti za; meniti (que da); občutiti kot, najti priložnost (à za)

se trouver nahajati se; počutiti se
trouver bon, mauvais odobravati (spoznati za dobro), ne odobravati
la trouver mauvaise, raide, saumâtre (familier) biti nezadovoljen, jezen zaradi kake nevšečnosti
aller, venir trouver quelqu'un obiskati koga, iti, priti na obisk h komu
il trouve à redire à tout on graja, kritizira vse
où trouve-t-on ...? kje se dobi ...? kje dobimo?
y trouver son compte priti pri tem na svoj račun
je trouve le temps long čas se mi meče, naveličal sem se že čakanja
ne pas trouver le temps de quelque chose ne imeti časa za kaj
comment trouvez-vous cela? kako se vam zdi to?
je trouve la question difficile vprašanje se mi zdi težko
je lui trouve bonne mine zdi se, vidi se mi zdrav
il a trouvé son maître naletel je na sebi močnejšega
(familier) où as-tu trouvé cela? iz česa sklepaš to? kaj ti daje to misliti?
je trouverai bien à te tirer de là bom že kaj našel, da te bom izvlekel iz tega
se trouver bien dobro se počutiti
la nouvelle se trouva fausse vest se je izkazala za napačno
se trouver mal omedleti, onesvestiti se
se trouver mal de quelque chose biti nezadovoljen s čim
je me trouve dans l'impossibilité de t'aider nemogoče mi je ti pomagati
il se trouve que ... pripeti se, da ...
il se trouve toujours des gens qui ... vedno se najdejo ljudje, ki ...
si tu te trouves malin! če misliš, da si pameten!
se trouver être, avoir slučajno hiti, imeti
il se trouvait habiter tout près de chez nous slučajno je stanoval čisto blizu nas
(populaire) si ça se trouve je zelo mogoče, da ...
je veux bien aller le voir, mais, si ça se trouve, il est déjà parti želim ga obiskati, toda zelo mogoče je, da je že odpotoval

trovare

A) v. tr. (pres. trōvo)

1. najti:
trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
trovare un po' di pace najti malo miru
trovare il proprio utile imeti korist
trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

3. ekst. naleteti na:
trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
trovare un rimedio a čemu znati pomagati
trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

5. zalotiti; odkriti:
trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

7. misliti, meniti:
trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
trovi? pog. se ti zdi?

8. zavedeti se; uvideti:
trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

1. biti, počutiti se:
trovarsi d'accordo strinjati se
trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

2. znajti se

3. biti, nahajati se:
la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi

überbieten^* jemanden beim Anbieten: ponuditi več kot (kdo); eine Leistung, einen Rekord, an Kraft: prekašati, prekositi, eine Norm: preseči, presegati; an Frechheit/Gemeinheit/Hilfsbereitschaft: kaum zu überbieten sein težko bi bil bolj (predrzen/podel/pripravljen pomagati), težko najdeš večjega (predrzneža/podleža/človeka, ki bi bil bolj pripravljen pomagati)

utile

A) agg.

1. koristen, primeren, uporaben:
carico utile nosilnost
prodotto utile contro i parassiti preparat proti zajedavcem
tempo utile rok
rendersi utile pomagati

2. donosen; ugoden:
dominio utile pravo pravica uživanja
lavoro utile donosno delo
vento utile ugoden veter

B) m

1. koristno:
unire l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim

2. korist

3. ekon. dobiček; obresti:
utile lordo, netto bruto, čisti dobiček
partecipare agli utili di un'impresa biti soudeležen pri dobičku podjetja
prestare denaro con un utile del 20% posojati denar z dvajsetodstotnimi obrestmi

ūtilitās -ātis, f (ūtilis)

1. rabnost, (u)porabnost, pripravnost, primernost, sposobnost, vrlost, koristnost, korist: Ulp. (Dig.) idr., summa utilitas est in eis, qui militari laude antecellunt Ci., belli utilitatem retinere Ci.

2. korist, koristnost, raba, ugodnost, prednost, hasek (starejše hasen), prid, dobitek, dobiček, obresti, obrestovanje (starejše obrestek), sreča, blaginja, blagor ipd.: Pl., Ter., Varr., N. idr., communis Ci. državna blaginja, splošna blaginja, splošni (državni) blagor, utilitas salusque provinciae Ci., utilitas parta per amicum Ci., utilitas si amicitias conglutinaret Ci., nihil referre ad utilitatem suam Ci., servire commodis utilitatique Ci., utilitatem habere Ci., utilitati esse alicui Ci. koristiti, pomagati, v korist (prid, pomoč) biti (komu), utilitatem fovere T., res maximae utilitatis C., utilitatis causā Ci. zaradi koristi, utilitatis causā Icti. zaradi obče blaginje, exigit utilitas Icti. lastna korist, levissimam delectationem gravissimae utilitati (koristno ukvarjanje) anteponunt Ci.; pogosto v pl.: ad ceteras utilitates (k drugim mnogoterim koristim) haec quoque opportunitas adiungitur Ci., utilitatibus tuis paruit Ci. izkazal se ti je (za) mnogotero koristnega, zate se je izkazal koristnega v mnogih ozirih, utilitatibus tuis possum carere Ci. tvoje usluge lahko pogrešam, utilitates ex amicitiā maximae capientur Ci., Tiro mirabiles utilitates mihi praebet Ci. ep. mi čudovito služi.

via¹ f

1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

4. astr.
via lattea rimska cesta

5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot

7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon

8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani

11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod

12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

14. zaključek; dokaz

15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti

vivere^*

A) v. intr. (pres. vivo)

1. živeti (biti pri življenju):
cessare di vivere umreti

2. živeti; preživljati se:
vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
vivere alla giornata živeti tjavendan
non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
vivere per qcn. živeti za koga
vivere a sé živeti odmaknjeno

3. živeti, obnašati se

4. pren. živeti:
vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

5. tisk
vive! ostane, stet

B) v. tr.

1. živeti; preživeti, preživljati:
vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
vivere una vita serena živeti mirno

2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

C) m (le sing.)

1. življenje:
amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

2. ekst. življenje (sredstva):
il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori

volere^*

A) v. tr. (pres. vōglio)

1. hoteti; želeti:
a volere che zato, da
neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
senza volere, non volendo nehote
qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

2. hoteti, zahtevati

3. absol. hoteti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
il destino ha voluto così usoda je tako hotela
la legge vuole così tako veleva zakon

5. (močno) želeti:
come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
volere piuttosto raje imeti

6. določiti, določati; odločiti, odločati:
volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

10. dopustiti, dopuščati

11. zahtevati, potrebovati:
un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
volerci, volercene biti potreben:
ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

12. jezik (reggere) vezati se s:
questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

13.
voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
volerne a qcn. biti na koga hud

14.
voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
volersi bene radi se imeti, ljubiti se

C) m volja:
a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja

vóljen | volján (vóljna -o) adj.

1. duttile, morbido; tenero; docile, arrendevole:
voljno blago tessuto morbido

2. disposto, pronto:
biti voljen pomagati essere disposto ad aiutare

3. nareč. abile, atto, capace

4. nareč. mite, soave:
voljen glas voce soave
voljna zima inverno mite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole

volver [-ue-; pp vuelto]

1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
volver la comida izbruhati jed
volver de espaldas na rame dati
volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
volver mal por mal vračati zlo za zlo
volver tonto poneumniti
volver un vestido obrniti obleko
no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

volver atrás vrniti se, obrniti se
al volver na povratnem potovanju
a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
vuelvo volando ta hip se vrnem
volver a casa vrniti se domov
volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
volver a decir ponoviti
¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
volver a empezar zopet, znova začeti
volver a ver zopet videti
volver a traer nazaj prinesti
hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
volver de hablar con pravkar govoriti z
volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
volver en su acuerdo zopet k sebi priti
volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
volver por alg. zavzeti se za koga
volver sobre pokazati na; vrniti se na
volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
volver sobre el asunto vrniti se na stvar
volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
volverse loco znoreti, nor postati
volverse loco buscando kot nor iskati
es para volverse loco človek bi znorel
volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
volverse a casar spet se poročiti
todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
me he vuelto a dormir spet sem zaspal