Franja

hērōs -ōis, m (gr. ἥρως)

1. heroj, polbog, častno ime božjih sinov (pol božjega, pol človeškega izvora), ki so bili po smrti zaradi izvrstnih del sprejeti med bogove: quem virum aut heroa lyrā vel acri tibiā sumis celebrare Clio, quem deum? H., Aeneas h. V., maxumus h. (= Aeneas) V., capit inscius heros (= Hercules) virus Echidnae O., laudes heroum Q., heroum magnitudo Q. ali manus Val. Fl., robora semideûm heroum Stat., arma heroum Suet. Beseda pogosto označena z adj.: Troius V. ali Cytherēïus h. O. = Aeneas, Rhodopēïus h. O. = Orpheus, Neptunius h. O. = Theseus, Thesēïus h. O. = Hippolytus, Laërtius h. O. = Ulixes.

2. klas. le metaf. = junak, odličnik, poštenjak: quantum in illo herōe (sc. Milone) esset animi Ci., heros ille noster Cato Ci. ep., Antonii colloquium cum heroibus nostris (sc. Bruto et Cassio) Ci. ep., illorum fuit heroum (sc. Platonis et Aristotelis) virtutem excitare iacentem Ci.; iron. o Klodiju: Ci.; kot adj. = junaški: heroas sensus adferre Pers.

hippocamēlus -ī, m (gr. *ἱπποκάμηλος) konj-velblod, mitološka žival pol konj, pol velblod: Aus.

Hippocentaurus (hippocentaurus) -ī, m (gr. ἱπποκένταυρος) Hipokentáver (hipokentaver), Kentáver, mitološko bitje pol konj, pol človek: Ci., Plin., Q.

hodie, adv. (nam. hō-diē [ho je star. abl. sg. pron. hic])

I. ta dan, (na) današnji dan, danes: Ter., Val. Max., Iuv., Plin. ep. idr. mihi h. est natalis dies Pl., Nonae sunt h. Sextiles Ci., h. mane Ci. davi, numquam omnes h. moriemur inulti V., qui dedit hoc hodie, cras, si volet, auferet H., ubi est hodie, quae lyra fulsit heri? O. —

II. metaf.

1. dandanes, dandanašnji, sedaj (zdaj), v sedanjem (tem) času, v sedanjosti: Pl., Ter., Vitr., Vell., qui h. mons sacer appellatur Ci., in Clodium non est h. maius odium Ci., quae mens est h., cur eadem non puero fuit? H., vobis grates ago … , quod h. salutem meam vestrae proponitis Cu.; occ. še danes, še dandanes, še sedaj (zdaj), še do danes, še doslej: Pl., Q. an quicquam h. est factum indignius? Ter. do danes, quem vivere h. aiunt Ci., tria praedia … Capitoni propria traduntur, quae h. possidet Ci., quo facto is h. saltus Graius appellatur N.; v istih pomenih pogosto hodiē quoque in hodiēque: leges, quibus hodie quoque utuntur Ci., hodie quoque … usurpatur idem ius L., quas (orationes) hodie quoque cum admiratione legimus T., cui (Q. Metello) cum ferit probatissimus hodieque sit Ci., Etruriam omnem adversus nos concitare voluerunt hodieque id moliuntur L.

2. zdaj, takoj, prècej, pri tej priči: bene fecisti hodie Ter., si h. postulem Ci.

3. pri grožnjah, pretnjah, privoščljivosti = kdaj: neque hodie, ut te perdam, meream deorum divitias mihi Pl., si sensero h. quicquam in his te nuptiis fallaciae conari, … Ter., ego pol h., si vivo, tibi ostendam, … Ter.

hour [áuə] samostalnik
ura, čas, časovna enota
množina delovni čas
astronomija & navtika ura (15 dolžinskih stopinj)

to ask the hour vprašati, koliko je ura
after hours po uradnih urah, po daljšem času
at all hours ob vsakem času
by the hour na uro
bad hours pozno, pozne ure
his hour has come (ali struck) njegova ura je prišla
the hour of death smrtna ura
at an early hour zgodaj
at the eleventh hour zadnji čas, ob dvanajsti uri
in an evil hour v nesrečnem trenutku
for hours (and hours) ure in ure, po cele ure
good hours zgodnje ure, zgodaj
in a good hour o pravem trenutku
to keep early (ali good) hours iti zgodaj spat in zgodaj vstajati
to keep late hours hoditi pozno spat
to keep regular hours držati se rednih ur
the hero of the hour junak dneva
hour and the man človek, ki je o pravem trenutku na mestu
office hours uradne ure
on the hour ob polni uri
a bad quarter of an hour hudi trenutki, neprijeten kratek doživljaj
the question of the hour trenutno najvažnejše vprašanje
the small hours zgodnje jutranje ure
it strikes the hour (the half hour) bije polna ura (pol ure)
vojska at 20 hours ob dvanajstih

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

il art. determ. m sing.

1. (označuje določeno osebo ali stvar)
prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
il Petrarca Petrarka

2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

3. (s kazalno vrednostjo)
Plinio il giovane Plinij mlajši

4. vsak (z distributivno vrednostjo):
il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

5. v, med (s časovno vrednostjo):
ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija

impiegare

A) v. tr. (pres. impiēgo)

1. rabiti, uporabljati; vložiti, vlagati, investirati:
per arrivare in ufficio impiego mezz'ora da pridem v pisarno, porabim pol ure
impiegare il tempo libero izrabljati prosti čas

2. trošiti:
impiegare il denaro in cose inutili trošiti denar za nepotrebne stvari

3. najeti, najemati; zaposliti, zaposlovati:
l'hanno impiegato alla posta zaposlili so ga na pošti

B) ➞ impiegarsi v. rifl. (pres. mi impiēgo) zaposliti se

indiquer [-ke] verbe transitif na-, o-značiti, (po)kazati; naznaniti; dati spoznati ali sklepati; določiti

indiquer du doigt quelqu'un, quelque chose s prstom (po)kazati na koga, na kaj
ma montre indique deux heures et demie moja ura kaže pol treh
indiquer l'heure du départ določiti uro odhoda
tout indique que ... vse kaže, da ...
le peintre a indiqué un paysage d'automne slikar je nakazal (skiciral) jesensko pokrajino
indiquer une rue pokazati (povedati za, napotiti v) ulico
cela indique une grande intelligence to kaže (dokazuje, odkriva) veliko inteligenco

invertir [ie/i] prevrniti, obrniti; (denar) naložiti

invirtieron en el recorrido media hora prehodili so pot v pol ure

ivre [ivr] adjectif pijan; omamljen

ivre mort pijan ko mavra
ivre comme une soupe pijan ko klada
à moitié ivre pol pijan
ivre d'enthousiasme, de joie, de sang (figuré) pijan od navdušenja, od veselja, krvi
tituber comme un homme ivre opotekati se kot pijanec

izlagalnik moški spol (-a …) -ausleger (pol Bogenausleger, tračni Gurtausleger)

izquierda ženski spol leva roka, levica, leva stran

(pol) extrema izquierda skrajna levica
a (la) izquierda, por la izquierda levo, na levi
ser un cero a la izquierda biti ničla
¡tome V. la izquierda! držite se leve strani!

izréči to utter, to say, (do konca) to speak out, to have one's say; to finish (a word, a sentence); (izgovoriti) to pronounce, to articulate, to express, to word, to sound; (izjaviti) to state, to declare, to profess

izréči besedo to utter a word
izréči napitnico, zdravico to propose a toast, to toast
izréči laž to utter a lie
izréči mnenje to advance an opinion
izréči obsodbo to pass (ali to pronounce) sentence (ali judgment) on, to find guilty
ne da se izréči it is unutterable
izréči prekletstvo nad to pronounce a curse upon
ne se izréči (figurativno biti pol ptič pol miš) to sit on the hedge

izvršiti se povratni glagol
(zgoditi se) ▸ végbemegy, zajlik, történik
Te so tako tanke, da se lahko skozi njihove stene izvrši izmenjava snovi. ▸ Ezek olyan vékonyak, hogy végbe tud menni az anyagcsere a falukon keresztül.
Vse dejanje 453 strani obsegajočega romana se izvrši v pol leta in sicer v drugi polovici leta 1092. ▸ A 453 oldalnyi regény teljes cselekménye fél év alatt zajlik, méghozzá az 1092-es év második felében.
Bolnica je čutila, da se je na njej izvršila velika sprememba. ▸ A beteg érezte, hogy nagy változás történt vele.
Pri večini vrst življenjski cikel traja skozi celo leto, da se popolnoma izvrši, izjeme so samo kakšne izredno majhne vrste, pri katerih se lahko v enem letu zamenjata dve ali celo več generacij. ▸ A legtöbb faj esetében az életciklus egy teljes évig tart, ez alól csak néhány rendkívül kicsi faj jelent kivételt, ahol egy év alatt két vagy akár több generáció is válthatja egymást.
Okužba se velikokrat izvrši na nezrelih plodovih. ▸ A fertőzés sok esetben az éretlen terméseken fordul elő.

Jahr, das, (-/e/s, -e) leto; voriges Jahr lani; ein halbes Jahr pol leta; seit 3 Jahren že 3 leta; im Jahr v letu; einmal im Jahr (enkrat) letno; im Jahr 1991 leta 1991; in den zwanziger Jahren v dvajsetih letih; das ganze Jahr über vse leto; Jahr für Jahr leto za letom; Jahr und Tag leto in dan; mit einem Jahr Verspätung z enoletno zakasnitvijo; jung an Jahren mlad po letih; in die Jahre kommen priti/prihajati v leta; bei Jahren sein biti v letih; in den besten Jahren v najboljših letih; ein fettes/mageres Jahr izdatno/pičlo/borno leto; jünger sein/aussehen als seine Jahre dobro skrivati leta

jéča (zgradba) jail, prison, gaol; (zapor) imprisonment, arrest, custody, detention, incarceration, committal to prison; (na policiji) custody, confinement, giving in charge

grajska, podzemeljska jéča dungeon
vojaška jéča detention barracks pl, VB žargon glasshouse
stroga jéča close arrest; (zaprt)
v jéči in custody, imprisoned, incarcerated
oseba, ki je pogosto v jéči pogovorno jailbird
(po)beg iz jéče breakout, escape from jail, jailbreak, (nasilna osvoboditev) jail delivery
ubežnik iz jéče jailbreaker
biti, sedeti v jéči to be in prison, pogovorno to pick oakum, to do time, žargon to do bird
bil, sedel je v jéči pogovorno he has done time
izpustiti iz jéče to release
izpustiti iz jéče proti jamstvu (kavciji) to release someone from prison on bail
bil je obsojen na tri mesece (pol leta) jéče he was sentenced to three months' (six months') imprisonment, ali pogovorno to a three (six) months' stretch
obsoditi na dosmrtno jéčo to sentence someone to prison for life, to give someone a life sentence
vreči v jéčo to throw someone in gaol, to imprison
on bo končal v jéči he'll wind up in prison
vtakniti v jéčo to put (ali to clap) in prison, to send to prison, to commit to prison, to imprison
zapreti v jéčo to jail, to take into custody, to imprison, to incarcerate

jestvina samostalnik
pogosto v množini, neformalno (prehrambeni izdelek) ▸ élelmiszerV enem vozilu so odkrili nekaj jestvin, med drugim čokolado in bonbone. ▸ Az egyik járműben némi élelmiszert, többek között csokoládét és bonbont fedeztek fel.
Po približno pol ure se je vrnila s taksijem, v naročju je nosila tri papirnate vrečke, natlačene z jestvinami. ▸ Körülbelül fél óra múlva taxival tért vissza, karjaiban három élelmiszerrel telitömött papírszatyrot hozott.
Sopomenke: jedilo

jók crying; weep, weeping; wailing; shedding of tears

pol v jóku, pol v smehu half crying, half laughing
na jók mi gre I feel like crying (ali weeping), I feel I could cry (ali weep)
planiti, spustiti se v jók to burst into tears, pogovorno to turn on the waterworks
bruhniti v jók to burst into tears
spraviti koga v jók to reduce someone to tears, to make someone cry
na jók ji je šlo she felt close to tears

journal [žurnal] masculin časopis, časnik, dnevnik

journal du dimanche, du matin, du soir, sportif nedeljski, jutranji, večerni, športni časopis
journal (bi)mensuel, hebdomadaire (pol)mesečnik, tednik
journal des jeunes, pour la jeunesse mladinski časopis
journal à cancans, à scandales revolverski časopis
journal mural, illustré stenski, ilustrirani časopis
journal de modes modni časopis
journal officiel uradni list
journal parlé, filmé, télévisé radijski, filmski, televizijski dnevnik
(journal) quotidien dnevni časopis, dnevnik
journal vivant filmski tedenski pregled
(livre) journal (commerce) dnevna knjiga
correspondant masculin, éditeur masculin de journal dopisnik, izdajatelj časopisa
tenir le journal de sa vie pisati (osebni) dnevnik
lire dans, sur le journal čitati v časopisu