Franja

motór moteur moški spol ; (vozilo) motocyclette ženski spol , moto ženski spol

motor na bencin moteur à essence
dvotaktni (štiritaktni) motor moteur à deux temps (à qnatre temps)
dvovaljni (štirivaljni) motor moteur à deux cylindres (à quatre cylindres)
reakcijski motor moteur à réaction
motor na istosmerni (izmenični) tok moteur à courant continu (alternatif)
motor z notranjim izgorevanjem moteur à combustion interne
okvara na motorju panne ženski spol de moteur
pognati motor (v tek) lancer (ali mettre) le moteur en marche
motor začne delovati le moteur part (ali démarre)

motór (-ja) m

1. teh. motore:
pognati, prižgati, vključiti motor accendere, avviare il motore
izključiti, ugasniti motor spegnere il motore
brnenje motorja il ronzio del motore
avtomobilski, ladijski motor motore per automobile, navale
električni motor motore elettrico
motor na bencin motore a benzina
dizelski motor motore Diesel
reaktivni motor motore a razzo

2. (motorno kolo) motocicletta:
motor s prikolico motocarrozzetta, sidecar
dirkalni motor motocicletta da corsa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. dvotaktni motor motore a due tempi
dvovaljni motor motore a due cilindri
elektr. enofazni motor motore monofase
enosmerni motor motore a corrente continua
komutatorski motor motore a commutatore
navt. izvenkrmni motor motore fuoribordo
strojn. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interna
Ottov motor motore Otto
Wanklov motor motore Wankel

motòr elektrika motor; engine

avionski motòr aircraft engine
dvotaktni motòr two-stroke engine
pognati motòr to start an (ali the) engine
motòr teče brezhibno the engine is running perfectly
motòr ne vžge, ne prime the motor is cutting out, the motor does not pick up
pregledati motòr to overhaul an engine
razstaviti, demontirati motòr to dismantle an engine
ugreti motòr to warm up an engine
ustaviti motòr to stop an engine

muōvere^*

A) v. tr. (pres. muōvo)

1. premakniti, premikati; gibati:
muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
muovere la testa prikimati, odkimati
muovere la coda mahati z repom
muovere i primi passi shoditi
non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

2.
muovere una macchina pognati stroj
muovere una causa a qcn. koga tožiti
muovere un inganno nastaviti past
muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
muovere un rimprovero pokarati, grajati

3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

4. šah napraviti potezo

B) v. intr.

1. kreniti; iti (proti):
la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

2. začeti, začenjati; pren. izhajati

C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

3. pren. upreti se

4. biti ganjen:
muoversi a pietà usmiliti se
muoversi a sdegno biti ogorčen

obúp désespoir moški spol , désolation ženski spol

pasti v obup désespérer
predajati se obupu se livrer au désespoir
pognati koga v obup pousser quelqu'un au désespoir
ta otrok me spravlja v obup cet enfant fait mon désespoir
obup vzbujajoč décourageant

Paar²: zu Paaren treiben pognati v beg

partir* [partir] verbe intransitif odpotovati, kreniti na pot; oditi; odleteti, odpeljati se; startati; figuré izginiti (madež); izpuhteti; figuré sprožiti se (orožje); izhajati, prihajati od; začeti se

à partir d'aujourd'hui od danes naprej
à partir d'ici od tod naprej
partir pour Paris odpotovati v Pariz
partir en voiture odpeljati se, odpotovati, oditi z avtom
partir en vacances iti na počitnice
être prêt à partir biti pripravljen za odhod
partir en voyage iti na potovanje
faire partir une allumette vžgati vžigalico
faire partir un cerf volant spustiti v zrak (papirnatega) zmaja
faire partir le coup sprožiti strel
faire partir le moteur pognati motor
partir d'un éclat de rire bruhniti, planiti v smeh
le mot est parti beseda je padla, je bila izrečena
il est parti de rien (figuré) začel je z nič, s skromnimi sredstvi
les vacances partent du 1^er juillet počitnice se začno s 1. julijem
un bouton de ma veste est parti en gumb na suknjiču mi je odletel, se mi je odtrgal
la tache est partie à la lessive madež je izginil pri pranju
avoir maille à partir avec quelqu'un imeti spor, obračun s kom

per-mittō -ere -mīsī -missum (per in mittere)

1. (do cilja) vreči, zagnati, zadegati: saxum in hostem O., scopulum in undas O., tela longius Hirt.

2. (do cilja, proti cilju) spustiti (spuščati): equum in hostem L. nagnati, se in hostem Hirt. zagnati se, pognati se, naskočiti, navaliti na, napasti, equitatus permissus turbat ordines L. vdor konjenice vnese zmedo v vrste; pren.: tribunatum L. nebrzdano izrabljati tribunsko oblast, bonitatem ad aliquem Sen. ph. izkazovati komu, se ad rem Gell. gnati se za čim, iskati kaj, permitte me in meam quietem Ap. pusti me v mojem miru; metaf. med. permitti razprostirati se, razširjati se, segati do: regio permittitur ad Arymphaeos usque Mel., odor permittitur longius Lucr.

3. occ.
a) popustiti (popuščati): habenas equo Tib., Sen. tr.
b) (raz)poslati ((raz)pošiljati): caseos trans maria Col.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), preda(ja)ti, izročiti (izročati), zaupati, da(ja)ti na razpolago, podvreči: Icti., Col., Lucan. Suet., alicui potestatem Ci., alicui summam belli C., aliquem iudicum potestati Ci., omnia dicioni eius Cu., vitam Roscii sententiis iudicum Ci., rem arbitrio N. na voljo da(ja)ti, pustiti (puščati), incommoda sua dolori suo Ci. svoji bolečini (bolesti) prepustiti (prepuščati) v maščevanje, adulescenti Siciliam Ci., vela ventis Q., classem ventis Plin. iun.; z inf.: ut iam ipsis iudicibus sine mea argumentatione coniecturam facere permittam Ci. na voljo dati; s finalnim stavkom: Ci., S., consuli permissum, ut duas legiones scriberet novas L., consuli permissum faceret L.; s pt. fut. pass. = dati: cuius imperio consilioque summam rem publicam tuendam permiserunt L., his quoque non passim mundi fabricator habendum permisit aëra O. je dal v last, Gallias exercitibus diripiendas permittere Suet., his adeo se abutendum permisit et tradidit, ut … Suet.; occ. α) opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, spregled(ov)ati kaj: eas (sc. inimicitias) se patribus conscriptis dixit et temporibus rei publicae permissurum Ci. da se hoče sovraštvu izogniti zaradi senata, p. inimicitias patribus conscriptis Ci. z ozirom (oziraje se) na senat, upoštevaje senat, permitto aliquid iracundiae tuae Ci. spregledujem (gledam skozi prste) tvoji togot(nost)i. β) se permittere podvreči se, da(ja)ti se na razpolago, prepustiti (prepuščati) se, zaupati se: permittere se suaque omnia in fidem ac potestatem C. ali fidei populi Romani L. podvreči se na milost in nemilost rimskemu ljudstvu, omnia permittere L. popolnoma se predati (podvreči).
b) dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), ne braniti, ne preprečiti (preprečevati): licentiam Ci., morem V., licentiā permissā Ci., id lege permittitur Ci.; pri istem subj. z inf.: L. idr., Lacedaemonios bello persequi iusserit et ei permiserit quem vellet eligere ad dispensandam pecuniam N.; pri različnem subj. z ACI: T., Iust., Plin., Suet., ille meas errare boves, ut cernis, et ipsum ludere quae vellem calamo permisit agresti V.; s finalnim stavkom: L., Plin. iun., Cu., hic ille „primum, quis Antonio permisit“ inquit „ut et partes faceret et utram vellet prior ipse sumeret?“ Ci.; abs.: lex iubet aut permittit aut vetat Ci., permittente senatu Eutr.; pass. impers. permittitur Sen. ph. ali permissum est Q. z inf. = dovoljeno biti, smeti se, na izbiro biti; abl. abs. permisso, ut … L., Cu. ko (ker) je bilo dovoljeno, ko (ker) se je smelo; pri poznejših piscih v osebnem skladu permittor dovoljeno mi je, morem, smem, lahko, poseb. pogosto permissus z inf. tisti, ki mu je dovoljeno, tisti, ki sme (lahko): Aug., ad Graeciam ire permissus est Amm. dovoljeno mu je bilo (smel je) iti v Grčijo, permissi vivere, ut vellent Aur. — Subst. pt. pf. permissum -ī, n dovolitev, dovoljenje, dovolilo, privolitev, privolilo: permisso uti H., ait Labeo exspectandum vel permissum pontificale seu iussionem principis Ulp. (Dig.).

peur [pœr] féminin strah, bojazen (de pred); groza

de peur (que, de) da ne bi
elle n'ose pas sortir avec ce chapeau, de peur du ridicule ne upa si iti ven s tem klobukom iz strahu, da ne bi bila smešna
à faire peur strašen, grozen
peur bleue hud strah, groza
avoir peur bati se (de quelqu'un, quelque chose koga, česa)
j'ai peur pour lui bojim se zanj
être laid à faire peur biti zelo grd
faire peur à quelqu'un pognati komu strah v kosti
mourir de peur umirati, umreti od strahu
prendre peur ustrašiti se, zbati se
il en a été quitte pour la peur samo ustrašil se je, poceni je ušel nevarnosti

pobegn|iti [é] (-em) bežati fliehen, flüchten, die Flucht ergreifen; otrok: ausreißen, ausrücken, durchbrennen; jetnik iz zapora: ausbrechen; ptič iz kletke: entfliegen; pes, mačka ipd.: entlaufen; (pognati se v beg) Fersengeld geben, Reißaus nehmen, türmen; voznik po nesreči: pravo Fahrerflucht begehen
pobegniti čemu (uiti) entgehen

poganja|ti¹ (-m) pognati kolo, pedale, vole, konje: treiben, antreiben; tehnika stroje, naprave: betätigen, betreiben
poganjati pedale in die Pedale treten
figurativno in Gang halten, [vorwärtstreiben] vorwärts treiben

poganja|ti² (-m) pognati agronomija in vrtnarstvo, rastlinstvo, botanika treiben, spomladi: austreiben; (hitro rasti) aufschießen, schossen; iz: (einem Zweig) entsprießen; iz spečega očesa: nachtreiben
poganjati korenine Wurzeln bilden

pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

A) imperf., perf.

1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
poganjati pedale, kolo pedalare

2. menare, portare:
poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

4. (poditi, zapoditi) cacciare

5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
agr. poganjati seme far seme
brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

6. spendere, scialacquare;
poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

1. gettarsi, lanciarsi

2. sforzarsi, adoperarsi:
dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

3. innalzarsi, elevarsi

poganja|ti se (-m se) pognati se

1. springen; hechten

2. (gnati se) za kaj: sich (um etwas) bemühen, (etwas) anstreben

pògon m
1. pogon: benzinski, električni, atomski pogon; pilana na vodeni pogon; unutarnji pogon
2. obrat: pustiti u pogon pognati
3. obrat, oddelek tovarne: ja radim u -u za gramofonske ploče
4. pogon, odgon: pogon stoke na pasište

pólvora ženski spol smodnik; umetni ogenj; živahnost, silovitost, vihravost

pólvora de algodón, algodón pólvora strelni bombaž
pólvora relámpago bleščični smodnik
pólvora sin humo brezdimni smodnik
disparar (ali tirar) con pólvora sola slepo streljati
no ha inventado la pólvora ni iznašel smodnika
ser una pólvora (fig) hitro vzkipeti, se razvneti
volar con pólvora s smodnikom v zrak pognati

pousser [puse] verbe transitif suniti, poriniti, tirati, gnati; poganjati, priganjati; potiskati; podaljšati, nadaljevati; familier izreči; zabiti; verbe intransitif poganjati, rasti; napredovati; nadaljevati pot; vreti (vino); iti (jusqu'à do), iti tako daleč da ...

se pousser preriniti se, utreti si pot; siliti (se) naprej
pousser son avantage izkoristiti svojo prednost
pousser quelque chose à bout gnati kaj do kraja, na ostrino
pousser des cris kričati, vpiti
pousser à fond (automobilisme) dati poln plin
pousser au large oddaljiti se od brega
pousser quelque chose au noir črno slikati, črno videti kaj
il va comme on le pousse (figuré) on nima nobene svoje volje
pousser la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
pousser quelqu'un de questions obsuti koga, navaliti na koga z vprašanji
pousser des racines pognati korenine
pousser la raillerie trop loin gnati šalo predaleč
pousser des recherches poglobiti raziskovanje
pousser à la roue (figuré) pridno pomagati
pousser des soupirs vzdihovati

premoženj|e¹ [ê] srednji spol (-a …) das Vermögen (celokupno Gesamtvermögen, družinsko Familienvermögen, državno Staatsvermögen, gotovinsko Barvermögen, nacionalno Volksvermögen, nepremičninsko Grundvermögen, Immobiliarvermögen, občinsko Gemeindevermögen, obratno Betriebsvermögen, Umlaufvermögen, posebno Sondervermögen, v tujini Auslandsvermögen, skupno Gesamtvermögen, varovančevo Mündelvermögen, zasebno Privatvermögen); figurativno Geld und Gut, za kmeta: Haus und Hof
pravo premično premoženje die Fahrnis, das Mobiliarvermögen
v zakonu pridobljeno premoženje der Zugewinn
ločeno premoženje zakoncev die Gütertrennung
davek na premoženje die Besitzsteuer, Vermögenssteuer
delitev premoženja pravo die Vermögensauseinandersetzung
ustvarjanje premoženja die Vermögensbildung
ki ustvarja premoženje vermögenswirksam
večanje premoženja der Vermögenszuwachs
zaplemba premoženja die Vermögensbeschlagnahme
izvršba na premoženje die Exekution, na celotno: die Generalexekution
škoda na premoženju der Vermögensschaden
pognati premoženje s pijačo: ein Vermögen durch die Kehle jagen
to ne bo stalo celo premoženje das wird die Kuh nicht kosten

premožênje fortune ženski spol , bien(s) moški spol, (množina) , moyen(s) moški spol, (množina) , avoir moški spol , facultés ženski spol množine, figurativno patrimoine moški spol

premoženje brez gospodarja biens vacants
čisto premoženje actif moški spol, actives ženski spol množine
društveno premoženje actif social
nepremičninsko premoženje biens immobiliers (ali immeubles)
osebno premoženje fortune personnelle
premičninsko premoženje biens meubles (ali mobiliers)
skupno nerazdeljeno premoženje (pravno) biens indivis
splošno premoženje bien commun, domaine public
zasebno premoženje biens privés, fortune privée
ločitev premoženja (pravno) séparation ženski spol de biens
upravljanje premoženja gestion ženski spol des biens
zapravljanje premoženja dilapidation ženski spol de la fortune
napraviti si premoženje se faire une fortune
pognati, zapraviti premoženje engloutir une fortune
povečati svoje premoženje accroître ses biens

premožênje (-a) n patrimonio, averi, beni, ricchezze, fortuna, sostanze:
zaigrati premoženje perdere al gioco i propri averi
pognati vse svoje premoženje dissipare le proprie fortune
krznen plašč je vreden celo premoženje la pelliccia vale un capitale
kopičiti premoženje accumulare ricchezze