Franja

Zadetki iskanja

  • parler2 [parle] verbe intransitif govoriti (à, avec s); pogovarjati, pogovoriti se (de o); razpravljati (de o); figuré nagovoriti (à quelqu'un koga); zastaviti dobro besedo (pour quelqu'un za koga)

    pour ainsi parler tako rekoč
    sans parler de neglede na
    c'est une façon, une manière de parler to se le tako reče, ni treba tega vzeti ali razumeti dobesedno
    parler d'abondance govoriti nepripravljen
    parler à bâtons rompus, en l'air tjavdan, brez zveze govoriti
    parler à son bonnet govoriti samemu sebi
    parler à cheval à quelqu'un zviška s kom govoriti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    parler au cœur de quelqu'un (figuré) iti komu k srcu
    parler le cœur dans la main, à cœur ouvert čisto odkrito govoriti
    parler en dormant govoriti v spanju
    il fait beaucoup parler de lui mnogo se govori o njem
    parler des grosses dents à quelqu'un govoriti s kom v grozečem tonu
    parler une langue, français, anglais couramment, plusieurs langues govoriti (neki) jezik, francosko, angleško tekoče, več jezikov
    parler français comme une vache espagnole lomiti francoščino
    parler grec, hébreu, bas breton (figuré) govoriti nerazumljiv jezik
    parler en maître govoriti z avtoriteto
    parler métier, service, travail govoriti o strokovnih stvareh
    parler du nez govoriti skozi nos
    parler d'or pravo povedati, povedati lepe, izvrstne stvari
    parler de la pluie et du beau temps govoriti o banalnih, nevažnih stvareh
    parler musique, politique, littérature, affaire govoriti o glasbi, politiki, slovstvu, o poslovnih zadevah
    parler à la radio govoriti na, po radiu
    parler raison pametno govoriti
    parler à un sourd, à un mur, aux rochers gluhim ušesom govoriti
    si j'ose parler ainsi če smem tako reči
    vous en parlez bien à votre aise vam je lahko govoriti
    à qui croyez-vous parler? s kom pa mislite, da govorite?
    trouver à qui parler naleteti na pravega, na živo nasprotovanje
    cela ne vaut pas la peine d'en parler o tem se ne izplača govoriti
    cela parle tout seul, de soi to je samoumevno
    tu parles! in kako! seveda! mislim da!
    (populaire) tu parles d'un idiot! kakšen tepec!
    parlez-moi de ça! (familier) to bi bilo nekaj!
    ne m'en parlez pas! ne govorite mi o tem, to le predobro vem
    n'en parlons plus! ne govorimo več o tem, pustimo to!
    quand on parle du loup on en voit la queue (proverbe) ti o volku, volk iz gozda
  • partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

    en partie deloma
    en grande partie večidel
    pour la plus grande partie večinoma, večidel
    en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
    partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
    partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
    parties belligérantes vojskujoče se sile
    partie de campagne izlet na deželo
    partie civile zasebni tožnik
    partie constituante sestavni del
    partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
    partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
    partie du discours (grammaire) besedna vrsta
    partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
    parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
    partie plaidante, au procès pravdna stranka
    partie prenante (s)prejemnik
    partie publique državni pravdnik
    partie de revanche revanšna igra
    partie simultanée (šah) simultanka
    coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
    tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
    avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
    connaître sa partie poznati svojo stroko
    se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
    il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
    être de la partie biti zraven; sodelovati
    être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
    la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
    faire partie de spadati k, biti del (česa)
    faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
    gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
    prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
    quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
    tenir la partie ne odnehati
  • parum (iz *parvom, tj. parvum, star. n. adj. parvus), komp. se nadomešča z minus, superl. z minimē

    I. parum

    1. subst. premalo, ne (za)dosti, ne dovolj: magis offendit nimium quam parum Ci.; z gen.: Q., Plin. iun., Eutr. idr., parum in eo esse animi, parum roboris Ci., satis eloquentiae, sapientiae parum S., non qui parum habet, sed qui plus cupit, pauper est Sen. ph.; id parum facio (prim. parvī facio) S. to štejem za premalo pomembno (preneznatno), za to se (prav) nič ne menim, parum est Ci. premalo je, ni zadosti, ni dovolj, ne zadostuje; z inf.: non nocuisse p. est O., illis … p. est inpune male fecisse S.; z ACI: L., Plin., p. est me hoc meminisse Ci.; s quod: Ter., parumne est, quod homines fefellisti? Ci.; z ut: Plin. iun.; tako tudi parum habere (naspr. satis habere) z inf. = ne zadovoljiti (ne zadovoljevati) se, ne biti zadovoljen s tem, da … : L., Vell., parum habuere haec facinora suscipere S.

    2. adv. premalo, zelo malo, ne posebej, ne prav, ne ravno, ne dovolj, ne (za)dosti, nič kaj, ne zelo: Ter., Q., Auct. b. Afr. idr., p. diligenter C., parum diu vixit Ci., p. attenditis Ci., testimonia p. magna Ci., malim videri nimis timidus quam parum prudens Ci., non parum (= zadosti, dokaj) liberaliter N., haud p. audax inceptum L. precej drzno, homo non p. sciens Auct. b. Hisp. ne slabo (= dobro) poučen.

    II. minus

    1. subst. nekaj manjšega, manj: consul m. est quam privatus Ci., haud m. ac iussi faciunt V. nič manjšega = tisto, kar jim je bilo ukazano; z gen: m. dubitationis C., non minus auctoritatis inerat in oratione quam facultatis C., m. militum periit L.; kot kolekt. s skladom κατὰ σύνεσιν: minus ceciderunt (sc. quam) duo milia L.; kot obj. pri trans. glag.: m. posse, minus valere Ci. manj premoči, manj (z)moči (prim. multum, minimum valēre); v takem skladu tudi v pomenu premalo (nav. v zvezi s plus, ki takrat = preveč): m. dicere Ci., plus minusve faxit Ter. Iz te rabe se je razvila

    2. adv.
    a) manj: plus minus Hirt. več (bolj) ali manj, približno, blizu, minus minusque Ter., L. ali minus atque minus V. ali minus ac minus Plin. čedalje (vedno) manj (in manj), nihil minus Ter., Ci. nič manj, najmanj, nikakor ne, celo ne; litota: non minus Ci., L. ali haud minus L. ne manj = prav tako (toliko), neque minus N. in ne manj = in prav tako (toliko); v litoti s quam, atque (ac) Ci., V. idr., nihil m. quam L. vse drugo več (bolj) kot, najmanj, m. clarum putat Ci., m. dolendum fuit re non perfectā Ci., m. XXX diebus Ci., N. v manj kot 30 dneh; pri adj. in adv. se uporablja za opisno stopnjevanje, npr. credibile, minus credibile, minime credibile, saepe, minus saepe, minime saepe; z abl. comparationis: nemo fuit illo minus emax N.; z abl. mensurae: multo minus Ci. mnogo, precej manj, paulo minus nekaj, nekoliko manj: Ci. ali (= gr. ὀλίγου δεῖν) skoraj: Plin. iun., minimo minus Ap. za las, skoraj, quanto minus quam … Plin. iun. skoraj prav toliko, nihilo minus Pl., C., Ci., N. (za) nič manj, niti za las manj (gl. nihilum), eo minus Ci. tem manj, quo minus Ci. čim manj; toda: quo minus dixi de te, quam volui Pl. česar ti nisem dovolj živo priporočil, quo tu minus scis aerumnas meas Ter. česar še ne veš dovolj o moji nesreči; tako tudi: bis sex ceciderunt, me minus uno O. razen mene, z izjemo mene samega.
    b) evfem. nam. nikalnice: manj, ne posebno, ne ravno ne prav, ne tako zelo, ne (za)dosti, ne dovolj, nič kaj, ne: minus diligenter N., m. multi Ci., intellexi m. Ter., res m. prospere gerere N. ne dovolj srečno, parentibus m. est probatus N. starši niso bili nič kaj zadovoljni z njim, m. infesta quam … L. Od tod

    1. quominus (quo minus) = ne: neque recusavit, quominus poenam subiret N., quid obstat, quominus sit beatus? Ci.

    2. si minus če ne, sin minus če pa ne, v nasprotnem primeru (pa), sicer (pa): quae potestas si mihi saepius fiet, utar; si minus, me reservabo Ci., si assecutus sum gaudeo; sin minus, hoc me tamen consolor Ci.

    III. minimē, stlat. minumē

    1. najmanj (adv.): quod ad te minime omnium pertinebat Ci., cum minime videbamur, maxime philosophabamur Ci., quod minime apparet et valet plurimum Ci., quam m. multa N. kar najmanj mogoče, m. arduus … ascensus C.; occ. prav malo, zelo (kaj) malo: minime mirandum est N.

    2. evfem. nikakor ne, celo ne: homo m. ambitiosus Ci., m. vafer, m. malus Ci., qui minime falli potest Ci., res erat m. obscura Ci., m. omnes Ci.; v odgovorih: haec non credis? minime vero Ci. ne!, m. hercle vero Pl., m. gentium Pl. pač ne, za živo glavo ne, za boga ne.
  • pas2 [pɑ] adverbe

    ne ... pas, (familier) pas ne
    ne ... pas non plus tudi ne
    non pas res ne
    pas vrai? (familier) pas? mar ne?
    pas grand-chose masculin pridanič
    pas du tout nikakor ne
    pas libre (téléphonie, télégraphie, télévision) zasedeno
    pas de chance! smola!
    pas mal veliko, precéj, interjection ne slabo!
    pas possible! nemogoče!
    (ne ...) pas un, e niti eden, ena, noben, nobena
    il n'y a pas que lui ni samo on
    l'homme ne vit pas que des miracles človek ne živi samo od čudežev
    ce n'est pas que l'opération lui fît peur ... ne da bi se (morda) bal operacije ...
  • pāscuālis: P. F., Vulg. in (sinkop.) pāscālis -e: Ca. fr., Luc. fr. (pāscum) pasoč se, na pašo hodeč: [pasc]alis ovis vetuit Ca. fr., pascali pecore ac montano, hirto atque soloce Luc. fr., pascales (po nekaterih izdajah pastales) … [in]scienter Cato dixit in ea [quam scribsit] … [pa]scalis ovis vetuit. [...]s appellat in ea ora[tione, quae est de fundo olea]rio: „Tarenti, plus C. [...]vam ignaro Tarentino … “ P. F., pascales oves Cato posuit pro pascuales Fest., boves pascuales Vulg.
  • passé1 [pase] masculin preteklost, minulost; grammaire pretekli čas

    par le passé v preteklosti, nekoč
    dans le plus lointain passé v daljni preteklosti
    tout ça, c'est du passé vse to je preteklost
    avoir le culte du passé biti konservativen, reakcionaren
    se pencher sur son passé obujati si spomine na preteklost
    passé antérieur predpretekli čas
  • passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

    se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
    passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
    passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
    passons! pustimo to!
    on ne passe pas ni prehoda
    défense de passer prehod prepovedan
    passer par les armes ustreliti
    passer des aveux priznati
    passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
    passer de bouche en bouche iti od ust do ust
    passer capitaine postati stotnik, kapitan
    passer son chemin iti naprej po svoji poti
    passer commande naročiti, izvesti naročilo
    cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
    passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
    passer condamnation priznati krivico
    passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
    passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
    passer en couleur (po)pleskati
    passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
    passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
    passer en dépense (commerce) vpisati v breme
    le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
    passer devant prehiteti
    passer par écrit napisati
    passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
    passer à l'ennemi preiti k sovražniku
    en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
    passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
    passer un examen napraviti izpit
    se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
    faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
    faire passer en justice postaviti pred sodišče
    passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
    passer un film predvajati film
    passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
    passer en force de loi dobiti zakonsko moč
    passer en fraude vtihotapiti
    passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
    passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
    passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
    passer un marché skleniti kupčijo
    passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
    passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
    cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
    passer une bonne nuit prebiti dobro noč
    passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
    passer outre iti preko vsega
    passer outre à preiti k
    passer par quelque chose (morati) iti skozi
    passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
    passer en proverbe preiti v pregovor
    passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
    savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
    passer sous silence molče iti preko
    passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
    passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
    passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
    je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
    passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
    cela me passe tega ne razumem
    cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
    cela passe mes forces to presega moje moči
    cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
    l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
    il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
    il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
    passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
    il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
    il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
    ça lui passera to ga bo minilo
    que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
    y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti
  • pauxillis-per (pausillis-per) adv. (pauxillus) = paul(l)isper: nil fit, non amor, teritur dies: plus decem pondo amoris pauxillisper (po nekaterih izdajah pausillisper) perdidi Pl.
  • penes, praep. z acc. (okameneli lok. k subst. penus -oris notranjščina, notranjost (αἰ(Ƒ)ές), prim. lat. penitus) v oblasti, v posesti, v moči, v rokah koga je kaj, pri; večinoma z glag. esse: Pl., Ter., Fl., Lact. idr., penes nos esse dicitur, quod in potestate nostrā est Fest., imperium summum p. Lacedaemonios erat N., p. Pompeium omne iudicium et potestas debet esse Ci., p. eosdem divitias et gloriam esse S., p. miseros plus impetūs T., p. quem quisque sit Caesaris miles C., p. rem publicam esse T. biti na strani države, potegniti (vleči) z državo, nullam p. se culpam esse L. on da ni prav nič kriv, alia omnis p. milites noxia erat L. vse drugo so zakrivili vojaki, p. te es? H. ali si pri sebi (= si pri pameti)? (prim. gr. ἐν σαυτῷ εἶ); pri glag. premikanja = k: quam penes amantum summa summarum redit Pl., imperii iura p. Constantinum et Livinium devenere.

    Opomba: Penes pogosto stoji za besedo, ki je odvisna od njega: me (te) penes Kom., quem penes Pl., H., C.
  • période [perjɔd] féminin razdôbje, doba, obdobje, čas; perioda (tudi grammaire); médecine stadij

    période de carence karenčna doba
    période creuse doba poslovnega mrtvila, mirovanja
    période d'essai poskusna doba
    période d'incubation inkubacijska doba
    périodes d'une maladie stadiji bolezni
    période transitoire préhodna doba
    pour la période allant jusqu'à ... za dobo, za čas do ...
    période d'instruction, Période čas orožnih vaj rezervistov; masculin, vieilli doba
    le plus haut période višek
  • per-plūres -ium, m (per in plus) premnogi, zelo številni, preštevilni: Ven.
  • per-plurimus 3 (per in plus) premnog: Eccl.
  • péter [pete] verbe intransitif prdeti, spuščati vetrove; populaire počiti ob eksploziji; razleteti se, raztrgati se; verbe transitif strgati

    ça va péter du feu, le feu hudo bo zaropotalo
    il pète le feu on kipi od dinamizma
    il faut que ça pète to se mora nehati (za vsako ceno)
    l'affaire lui a pété dans les mains zadeva mu je spodletela
    la grenade lui a pété dans les mains granata se mu je razletela v rokah
    péter plus haut que le cul (vulgairement) (figuré) previsoko letati
  • pleníca lange ženski spol , maillot moški spol , couche ženski spol

    dete v plenicah enfant moški spol au maillot
    menjati plenice otroku changer les langes d'un enfant
    poviti v plenice emmailloter, langer
    zlesti iz plenic n'être plus au berceau
  • plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

    1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

    2. occ.
    a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
    b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
    c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

    3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

    4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

    5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

    6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. Od tod adv. plēnē

    1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

    2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.
  • pléšast chauve , familiarno pelé

    biti plešast être chauve, (figurativno, popularno) n'avoir plus de cresson sur la fontaine
    biti popolnoma plešast être chauve comme un œuf (ali une bille, un genou)
    postati plešast devenir chauve, se dégarnir, figurativno perdre ses plumes
  • pleurer [plœre] verbe intransitif jokati (sur nad, de ob); (oči) solziti se; verbe transitif objokovati, žalovati za

    pleurer à chaudes larmes točiti grenke solze
    pleurer comme un veau (familier) bridko jokati
    il pleure le pain qu'il mange žal mu je kruha, ki ga jé
    n'avoir plus que les yeux pour pleurer dobesedno ničesar več ne imeti, vse izgubiti
    pleurer misère tožiti, tarnati o svoji usodi
    (familier) pleurer après quelque chose jokati za čem, nujno prositi, moledovati za kaj
    triste, bête à pleurer zelo žalosten, zelo neumen (trapast)
  • plume [plüm] féminin pero; perje; posteljno perje; pisalno pero; (ročna) pisava; stil; pisec, pisatelj; pluriel, populaire lasje

    plume d'autruche, de coq, de paon, de parure nojevo, pe-telinje, pavje, lepotično pero
    plume (à) réservoir nalivno pero
    la plus belle plume de son aile, de son chapeau (figuré) njegov najboljši (so)delavec
    dessin masculin à la plume perorisba
    homme masculin de plume pisatelj
    léger comme une plume lahek kot pero
    lit masculin de plume mehka postelja
    longues plumes des ailes letalna peresa
    nom masculin de plume pisateljsko ime
    poids masculin plume peresna teža (boksarjev)
    trait masculin de plume poteza s peresom
    écrire au courant de la plume pisati, kar komu sproti pride na misel
    y laisser des plumes, de ses plumes (figuré) imeti izgubo, škodo (pri tem)
    se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem
    perdre ses plumes izgubiti lase, postati plešast
    prendre la plume, mettre la main à la plume prijeti za pero
    rester au bout de la plume obtičati (pri pisanju)
    supprimer d'un trait de plume ukiniti z eno samo potezo s peresom
    vivre de sa plume živeti od pisateljevanja, od prodaje svojih knjig
    (populaire) voler dans les plumes de quelqu'un napasti koga
  • plūrālis -e (plūs) množinski, številen, mnóžen

    1. iz več oseb ali stvari sestoječ: pluralem facitis deitatem Arn.

    2. occ.
    a) kot jur. t.t. v množini spisan (napisan, sestavljen, povedan, izgovorjen, podan): elocutio testium, sermo Icti.
    b) kot gram. t.t. množinski, množine (gen.), pluralen, plurala (gen.; naspr. singularis): genetivus, numerus Q., casus Icti.; subst. plūrālis -is, m (sc. numerus) množina, plural: Q.; plūrālia -ium, n (sc. nomina) v množini (pluralu) stoječa imena, množinski samostalniki: Q. Od tod adv. plūrāliter

    1. kot jur. t.t. v množini: pluraliter nuncupare Cod. I.

    2. kot gram. t.t. v množini, množinsko, v pluralu, pluralno (naspr. singulariter v ednini, edninsko, v singularu, singularno): Sen. ph. idr.
  • plūrālitās -ātis, f (plūs)

    1. večina, množina (naspr. unitās): Boet., pluralitas personarum Aug., nisi opus multā librorum pluritate distenderet Boet.; v pl.: Boet.

    2. kot gram. t.t. množina, plural (naspr. singulāritās): Char.