Franja

Zadetki iskanja

  • but [bü, büt] masculin cilj, namen, smoter; zadetek, gól (pri nogometu)

    but éducatif vzgojni cilj
    au but! gol!
    coup masculin au but zadetek, gól
    gardien de but vratar (pri nogometu)
    dans le but de z namenom da, da bi
    de but en blanc naravnost, brez ovinkov; nenadoma, brezobzirno
    arriver au but dospeti, priti do cilja
    atteindre, toucher le but zadeti, doseči cilj
    avoir pour but nameravati
    dépasser le but prekoračiti pametno ali zaželeno mero, preseči svoj cilj
    envoyer le ballon dans le but poslati, suniti žogo v mrežo
    en être à un but partout biti pri rezultatu 1 : 1
    frapper au but zadeti, doseči cilj; figuré vedeti pri čem smo, pogoditi, pogruntati
    gagner par trois buts à un dobiti tekmo, zmagati s 3 : 1
    à la mi-temps, le score était de deux buts à un v polčasu je bil rezultat dve proti ena
    manquer le but zgrešiti cilj, streljati mimo (vrat)
    marquer, rentrer, réussir un but zabeležiti, zabiti gol
    poursuivre un but zasledovati cilj, skušati uresničiti svoj namen
    toucher au but bližati se cilju, koncu
    viser au but meriti na cilj, ciljati
  • buttare

    A) v. tr. (pres. butto)

    1. vreči, metati, zagnati:
    buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
    buttare fuori vreči ven, spoditi
    buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
    buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
    buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
    buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
    buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
    buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
    buttare giù oslabiti, zdelati:
    la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
    buttare là ziniti tjavdan:
    buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
    buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
    i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
    buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

    2. odvreči, odkrižati se:
    butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

    3. metati stran, zapravljati:
    buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
    guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
    buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

    4. izločati; teči (iz):
    la ferita butta pus iz rane teče gnoj

    5. poganjati, kliti:
    gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

    B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
    il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
    un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

    C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

    1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
    buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
    buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
    buttarsi al collo vreči se okrog vratu
    buttarsi in ginocchio pasti na kolena
    buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
    buttarsi malato narediti se bolnega
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
    buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
    buttarsi giù obupati

    2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
    ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

    3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
    è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!
  • ça [sa] pronom, familier to

    à part ça v ostalem, sicer, drugače
    et avec ça? (in) kaj še? sicer še kaj?
    c'est ça tako je
    c'est comme ça tako je to
    ça y est! narejeno (je)! gotovo!
    c'est ça, ce serait ça to bi bilo v redu
    c'est toujours ça to je nekaj, vsekakor je nekaj
    comme ça tako torej; tako tako
    comme ci, comme ça tako tako, srednje
    ça, par exemple! il ne manquait plus que ça! še tega je manjkalo!
    il y a de ça to je precéj res, to kar drži
    après ça po (vsem) tem
    où ça? kje (pa)?
    pas de ça! tega pa ne! ne tako! ničtakega!
    plus que ça! še lepše!
    pour ce qui est de ça kar se tega tiče
    quoique ça kljub temu
    rien que ça? ce n'est que ça? drugega nič? samo to?
    sans ça sicer, drugače
    ça dépend kakor se vzame, mogoče
    ça va? ça marche? kako gre? kako je z zdravjem?
    ah! ça res, zares
    ça alors! kaj takega! na no no! na, ta je pa dobra!
    ça oui! to že!
  • caedēs (st.lat. in star. tudi caedis: L.) -is, gen. pl. -ium (pesn. tudi caedum: Sil.), f (caedere)

    I. act.

    1. bitje (udarjanje) s pestjo, tepež: Don.

    2. pobijanje, moritev, uboj: caedes impia (infanda) legatorum L., intestinae caedes L. sorodnikov, homicidia compescimus et singulas (posameznikov) caedes Sen. ph., confectā caede N. po umoru, nullum in caede nefas V. sovražnika se sme ubiti, caedes et cupido V. (ἓν διὰ δυοῖν) krvoželjnost, nostraeque iniuria caedis V. naklep na naše življenje; pogosto = poboj, pokol, klanje, prelivanje krvi, krvolitje: caedem facere Ci., S., L., Auct. b. Hisp., edere N., L., perpetrare L. ali patrare T., non pugna, sed caedes erat Cu. (prim. „ne boj, mesarsko klanje“, Prešeren), medioque in crimine caedis et igni V., caedes atque incendia Ci., direptiones, latrocinia, caedes Ci., omnia caedibus vastare Hirt. vse pomoriti in opustošiti, caedibus deterrere H.

    — II. pass.

    1. umor, poboj, uboj, pokol: caedes Clodii Ci., cohortium C., fraterna L., caedes caedem sequitur C. zaporedoma se pobijajo, ex caede fugere C. ali effugere L. ali refugere in castra Hirt. poboju (z bojišča) ubežati.

    2. occ. zakol (klanje) žrtve ali poboj (pobijanje) živali na lovu: pro caede boum V., multa caedes bidentium H. obilne žrtve ovac, caedes armenti, iuvenci O. ali iuvencorum Mart., ferarum, ferina O., Polyxenia caedes Cat. žrtvovanje Poliksene.

    3. met.
    a) v poboju umorjeni, poklani, ubiti, pobiti, padli, mrliči: ingentes Rutulae spectabit caedis acervos V., caedes prope par utrimque fuit L. število ubitih, plenae caedibus viae T.
    b) v klanju prelita kri: caede madentes O., caede tepebat humus V., sparsos fraterna caede penates V., (currus) respersus fraterna caede Cat.
  • caffè

    A) m

    1. bot. kavovec (Coffea arabica)

    2. kava:
    caffè macinato mleta kava
    fare, preparare il caffè skuhati kavo
    caffè nero črna kava
    caffè turco, alla turca turška kava
    caffè espresso ekspres kava
    caffè lungo, alto dolga kava
    caffè ristretto, basso kratka kava
    caffè macchiato kava s kancem mleka
    caffè corretto kava z žganjem
    al caffè pri kavi, po obedu
    caffè d'orzo ječmenova kava
    caffè di cicoria cikorija

    3. kavarna, bar, točilnica:
    andare al caffè iti v kavarno
    chiacchiere da caffè kavarniške čenče
    caffè concerto kavarna z glasbo in plesom, kabaret

    B) agg. kavne barve:
    un paio di scarpe color caffè par čevljev kavne barve
  • caillot [kajo] masculin strdek (krvi)

    embolie causée par un caillot embolija zaradi strdka
  • calcul [kalkul] masculin

    1. račun(anje), izračun, obračun; commerce kalkulacija, figuré pričakovanje, načrt

    2. kamen

    calcul biliaire, rénal, vésical žolčni, ledvični, mehurni kamen
    calcul des frais obračun stroškov
    calcul des probabilités, de rentabilité verjetnostni, rentabilnostni račun
    calcul mental, de tête računanje na pamet
    d'après calcul établi po preračunu
    par voie de calcul računsko
    calcul différentiel, infinitésimal, intégral, logarithmique, véctorial diferencialno, infinitezimalno, integralno, logaritmično, vektorsko računanje
    erreur féminin de calcul računska napaka
    règle féminin à calcul logaritmično računalo
    agir par calcul delati iz preračunljivosti
    faire le calcul de iz-, preračunati
    être bon en calcul biti dober v računanju
    se tromper dans ses calculs uračunati se, narediti račun brez krčmarja
  • camoufler [-fle] verbe transitif kamuflirati, zakriti, zatemniti, skriti (namere); argot (s)frizirati

    camoufler par brouillard artificiel zaviti v umetno meglo
  • canal [kanal] masculin kanal, prekop; dovod, cevi; vodna, plinska napeljava; morska ožina, preliv; figuré posredovanje

    canal d'irrigation, d'asséchement namakalni, osuševalni prekop
    canal biliaire žolčni kanal
    canal de moulin mlinski žleb, rake
    canal navigable ploven kanal
    canal de télévision televizijski kanal
    j'ai appris cela par le canal d'un ami to sem zvedel prek nekega prijatelja
  • cas [kɑ] masculin slučaj, naključje; primer; dogodek; stvar; položaj, situacija, okolnosti; grammaire sklon

    cas sujet, régime prvi, četrti sklon
    cas de conscience vprašanje vesti
    cas douteux, de doute dvomljiv primer
    cas d'espèce, spécial, isolé poseben primer
    cas exceptionnel izjemen primer
    cas extrême, limite skrajni primer
    cas fortuit slučaj, naključje
    un cas grave (médecine) resen, težak primer
    cas litigeux sporen pravni primer
    cas de nécessité stiska, beda
    cas type izrazit, tipičen primer
    le cas échéant v primeru, da se to zgodi
    au cas où, au cas que, en cas que v primeru da, če
    dans le cas présent v sedanjem primeru
    en aucun cas v nobenem primeru
    en pareil cas v podobnem primeru
    en cas de besoin v primeru potrebe, če bi bilo potrebno
    en ce cas, dans ce cas-là v tem primeru
    en tout cas dans tous les cas v vsakem primetu, na vsak način, vsekakor
    selon les cas ustrezno okolnostim
    par cas imprévu nepričakovano
    être dans le cas de moči, biti v položaju (da)
    c'est le cas de le dire tu bi lahkó tako rekli, tu je taka beseda čisto na mestu
    si tel est le cas če je to tako
    comme c'est souvent le cas kot se često dogaja
    faire (grand) cas de (veliko) važnost, vrednost pripisovati, imeti za (zelo) važno, (zelo) ceniti, upoštevati
    faire peu de cas de omalovaževati, malo si storiti iz
    ne faire aucun, nul cas de ne se zanimati za, nič si ne storiti iz
    le cas Shakespeare reste énigmatique Shakespearov primer ostaja zagoneten
    posons le cas que cela soit vrai vzemimo, da je to res
  • cascade [kaskad] féminin slap, slapovje, kaskada; figuré obilica; salva

    par cascades sunkoma, skokoma
    plein de cascades prekopicajoč se, prenagel
    cascade de rires, d'applaudissements salva smeha, odobravanja
    une cascade de velika in nenadna obilica
    une cascade de paroles, de chiffres slap besedi, številk
    malheurs masculin pluriel en cascade nesreče ena za drugo, v seriji
    faire la cascade prekucniti se, kozolce prevračati
  • cefráti effiler, effranger, effilocher, déchirer en lambeaux

    cefrati se s'effiler, s'effranger, (obleka) s'en aller par lambeaux
  • centaine [sɑ̃tɛn] féminin stotina, kakih sto; starost sto let

    à la centaine, par centaines na stotine, v velikem številu
    arriver à la centaine doseči starost sto let
  • chance [šɑ̃s] féminin srečen slučaj, sreča; pluriel šanse, upanje

    par chance na srečo, k sreči
    bonne chance! veliko sreče!
    pas de chance! smola!
    c'est une chance que ... (to je) sreča, da ...
    chances de réussite upanje, šanse za uspeh
    avoir de la chance imeti srečo
    je n'ai pas de chance nimam sreče
    avoir peu de chances imeti malo upanja, malo šans
    c'est bien ma chance (ironično) samo jaz imam tako srečo
    la chance est pour vous dobro kaže za vas
    courir sa chance poskusiti srečo
    il y a neuf chances sur dix je precéj gotovo
    il y a une chance sur deux šanse so enake
    la chance a tourné sreča se je obrnila
    porter chance prinesti srečo
    chance vaut mieux que bien jouer (proverbe) v igri je sreča več kot znanje
  • chandelle [šɑ̃dɛl] féminin lojeva sveča; oporni ali nosilni steber; navpičen dvig, polet (letala, žoge); populaire svečka pod nosom; populaire policist, vojak

    chandelle de glace ledena sveča
    chandelle romaine raketa
    à chaque saint sa chandelle čast, komur čast
    la chandelle brûle sveča gori, figuré čas pritiska
    se brûler à la chandelle (figuré) opeči si prste
    brûler la chandelle par les deux bouts (figuré) denar skoz okno metati; trošiti, zapravljati svoje moči
    devoir une fière, une belle chandelle à quelqu'un (familier) biti komu veliko zahvalo dolžan
    monter en chandelle (letalo, žoga) zleteti, dvigniti se navpično v zrak
    une chandelle lui pend au nez svečka mu visi pod nosom
    tenir la chandelle (figuré) kot ustrežljiv tretji pomagati pri ljubezenski dogodivščini
    travailler à la chandelle delati pri sveči
    le jeu n'en vaut pas la chandelle to ni vredno truda, se ne izplača
    en voir trente-six chandelles vse zvezde videti (od udarca)
    (populaire) les économies de bouts de chandelle varčevanje pri majhnih stvareh in brez haska
  • charité [šarite] féminin ljubezen do bližnjega; usmiljenje; dobrodelnost, dobrota, dobrotljivost, ustrežljivost; vbogajme, miloščina

    fille féminin de charité usmiljenka
    vente féminin de charité prodaja, katere dobiček gre v dobrodelne namene
    demander la charité à quelqu'un koga vbogajme prositi
    être à la charité biti, živeti v popolnem pomanjkanju
    faire la charité dati vbogajme
    faites-moi la charité de m'écouter prosim vas, da me poslušate
    vivre des charités de ses voisins živeti od miloščine, od darov svojih sosedov
    charité bien ordonnée commence par soi-même vsak je sebi najbližji
  • chauffage [šofaž] masculin kurjenje, gretje; kurjava

    chauffage à air chaud, à eau chaude gretje s toplim zrakom, s toplo vodo
    chauffage au bois, au charbon, au gaz, au mazout kurjenje z drvmi, s premogom, s plinom, z mazutom
    chauffage central centralna kurjava
    chauffage à vapeur, électrique (ali: par l'électricité) gretje s paro, z elektriko
    le chauffage et l'éclairage kurjava in razsvetljava
    chauffage urbain, collectif gretje z oddaljenim virom toplote
  • chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

    chemin battu shojena pot (tudi figuré)
    chemin carrossable vozna pot
    chemin côtier obalna pot
    chemin creux pot skozi sotesko
    chemin de (la) croix križev pot
    chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
    chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
    chemin de fer železnica
    par chemin de fer po železnici, z železnico
    prendre le chemin de fer peljati se z železnico
    chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
    de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
    chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
    chemin de fer funiculatre žična železnica
    chemin de fer métropolitain mestna železnica
    chemin de fer de montagne gorska železnica
    chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
    chemin de fer surélevé nadcestna železnica
    chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
    chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
    chemin forestier gozdna pot
    chemin montant klanec
    chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
    chemin de piétons pešpot
    chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
    chemin rural poljska pot
    chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
    chemin de table podolžen namizni prtič
    chemin de traverse prečna pot
    chemin vicinal občinska pot
    chemin du village pot, ki pelje v vas
    en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
    par voie et par chemin z vsemi sredstvi
    vieux comme les chemins zelo star
    bout masculin de chemin kos poti
    coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
    croisée féminin de chemins razpotje, križišče
    grand chemin glavna prometna cesta
    voleur masculin de grand chemin cestni ropar
    deux heures de chemin dve uri hoda
    aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
    aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
    aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
    ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
    s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
    demander le chemin vprašati za pot
    s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
    emprunter un chemin uporabljati pot
    être en chemin de nameravati
    être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
    être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
    être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
    être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
    faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
    faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
    faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
    se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
    se mettre en chemin iti na pot
    passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
    rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
    rester en chemin ostati na poti
    tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
    se tromper de chemin zaiti, zabloditi
    trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
    tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
    qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje
  • cheveu [šəvö] masculin las; razpoka (v porcelanu)

    à un cheveu za las, za širino lasu
    en cheveux brez klobuka (o ženski), razoglav
    cheveus d'ange girlande na božičnem drevesu; tanki rezanci; vložene limonine lupine
    cheveux de Vénus (botanique) Marijini lasci
    cheveu d'or zlat rob (na porcelanu)
    brosse féminin à cheveux ščetka za lase
    chute féminin des cheveux izpadanje las
    épingle féminin à cheveux lasnica
    faux cheveux nepravi lasje
    s'arracher les cheveux lase si puliti
    avoir mal aux cheveux imeti »mačka«, biti skrokan
    couper, fendre les cheveux en quatre (figuré) dlake cepiti
    défaire, couper, teindre les cheveux razpustiti, ostriči, barvati lase
    cela fait dresser les cheveux človeku se naježijo lasje ob tem
    ne pas se faire des cheveux (blancs) ne si delati sivih las
    il s'en est fallu de l'épaisseur d'un cheveu za las je manjkalo
    porter les cheveux courts, longs nositi kratke, dolge lase
    se prendre aux cheveux skočiti si v lase, biti si v laseh
    saisir l'occasion aux cheveux zgrabiti za priložnost
    ne tenir qu'à un cheveu viseti na nitki, za las manjkati
    ne pas toucher un cheveu à quelqu'un niti lasu komu ne skriviti
    toucher un cheveu de la tête de quelqu'un (figuré) samo malo se koga dotakniti, povzročiti mu najmanjšo možno škodo
    tiré par les cheveux za lase privlečen
    tirer par les cheveux zlasati
    il va y trouver un cheveu občutil bo veliko razliko v svojo škodo
    cela vient, arrive comme un cheveu sur la soupe (familier) to pride ob nepravem času, to je popolnoma neumestno
    il y a un cheveu! (populaire) stvar ne gre gladko!
  • chose [šoz] féminin

    1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

    2.

    un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
    autre chose nekaj drugega
    avant toute chose predvsem, zlasti
    de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
    bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
    chaque chose en son temps vse ob svojem času
    par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
    maintes choses marsikaj
    la même chose ista stvar, isto
    pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
    quelque chose nekaj
    quelque chose comme približno, okoli
    quelque chose que kar koli
    choses communes skupno imetje
    chose infaisable nemogoča stvar
    chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
    chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
    choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
    les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
    de prix dragocenost
    chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
    état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
    leçon féminin de choses nazorni pouk
    M. Chose gospod Ta in ta
    un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
    acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
    aller au fond des choses iti stvarem do dna
    appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
    avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
    se croire quelque chose imeti se za pomembnega
    dire le mot et la chose odkrito povedati
    dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
    être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
    être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
    être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
    être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
    c'est chose faite stvar je opravljena
    voilà où en sont les choses tako stoje stvari
    les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
    ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
    faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
    faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
    regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
    il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni