Franja

Zadetki iskanja

  • pozdráv saludo m ; (s poklonom) inclinación f ; (pozdravljanje) salutación f

    s prisrčnimi pozdravi con cordial saludo
    mnogo pozdravov od mene muchos saludos (ali recuerdos) de mi parte
    mnogo pozdravov tvojemu bratu! ¡muchos saludos a tu hermano!
  • pozdráviti, pozdrávljati1 saludar

    po vojaško pozdraviti hacer el saludo militar, saludar militarmente
    pozdravite jo v mojem imenu, od mene salúdele (muy) cordialmente de mi parte
    on vas lepo pozdravlja le envía (muy afectuosos) recuerdos
    pozdravite očeta (od mene) despídame de su padre
  • prae-dūcō -ere -dūxī -ductum (prae in dūcere) spredaj, pred kaj ali čim potegniti, narediti, zgraditi, postaviti: ex grandibus saxis sex pedum murum, quo nostr[or]um impetum tardarent, praeduxerant Galli C., fossamque et maceriam sex in altitudinem pedum praeduxerant (sc. copiae Gallorum) C., plateasque inaedificat fossas transversas viis praeducit C. izkopati jarek, qua deceat tutam castris praeducere fossam Tib., cum argento, aere, plumbo lineae praeducantur Plin., lineas ex argento nigras praeduci plerique mirantur Plin., pendentes maiore ex parte librant et lineas itineri praeducunt Plin. začrtati linije (po katerih naj se položi vodovod), praeductam obsessis parentibus fossam Sen. ph., neque fossam aut vallum praeduxerunt T., iubet (sc. dux) succedere bello munitumque latus laevo praeducere gyro Lucan., nunc omnia complent imbribus et calido praeducunt nubila Phoebo Lucan., aut fossas instant praeducere muris aut portarum aditus Sil., quis Apolline merso frigida damnatae praeduxit nubila menti? Stat.
  • (prae-for) -fārī -fātus sum (prae in fārī) V rabi so le obl.: praefatur, praefamur, praefabantur, praefarer, praefarentur, praefati sumus, praefatus fuero, praefari, praefante, praefantes, praefatus, praefandus in star. imper. praefato ali praefamino) (po)prej reči (povedati, govoriti).

    1. (kot relig. t.t.) (kakemu nabožnemu ali sploh resnemu dejanju) uvodno besedilo (proslov) govoriti, komu (po)prej opraviti (opravljati) molitev, (po)prej (z)moliti, (po)prej pomoliti h komu: maiores nostri omnibus rebus agendis „quod bonum, faustum, felix esset“ praefabantur Ci., praefari sollemne carmen precationis L., ture, vino Iovi praefato Ca. poprej opravi molitev (zmoli k) Jupitru ob kadilu in vinu; pesn. (z acc. personae oz. božanstva): divos V. ali Iovem vino praefamino Ca. zmoli k bogovom (k Jupitru).

    2. (v govoru ali spisu) (po)prej omeniti (omenjati), (iz)reči, govoriti, povedati, navesti (navajati): Ap. idr., quae de deorum naturā praefati sumus Ci., in parte operis mei licet mihi praefari bellum me scripturum L., cum praefatus fuero Col. ko končam svoje (predhodne, uvodne) opombe, sed iam praefari desinamus Col. toda dovolj predgovora (uvoda, predslovja), Aristoteles diversa tradit, vir quem in his magna secuturus ex parte praefandum reor Plin. vnaprej omeniti (kot avtoriteto); occ.: veniam libertati Iust. vnaprej prositi za opravičilo (spregled, prizanesljivost) za svojo prostodušnost, vnaprej se opravičiti za svojo prostodušnost, enako tudi samo veniam Ap., honorem Ci. reči „s slovesom“ („s slavo“, „s častjo“), reči (govoriti, povedati) „sloves“ („slava“, „čast“), praefandi umoris e corpore effluvium Plin. vlage, za katero se je treba prej opravičiti (je treba prositi za prizanesljivost, ki zahteva opravičilo) = iztrebki, otrebki, praefanda Q. = turpia dictu, maxime nefaria et honore praefanda Min., adulescens praefatur arrogantius et elatius, quam aetatem eius decebat Gell.

    3. prerokovati, vedeževati: talia praefantes quondam felicia Pelei carmina divino cecinerunt pectore Parcae Cat., quem ad modum cordi esse divis [e] carminibus praefarentur L.; z ACI: sibi Asiam sufficere praefatus Iust. preroško je opomnil, preroško opomnivši.

    4. narekovati: et melicos lyricosque modos praefando (nekatere izdaje profando) novabis Aus. Pt. pf. praefātus s pass. pomenom: Icti. in pozni pisci: condemnatus ex praefatis causis Dig., iura Dig., sic etiam nostro praefatus habebere libro Aus. omenjen na začetku knjige, sine honoribus praefatis appellare aliquid Arn. ne da bi omenil, vir praefatā reverentiā nominandus Vop. Od tod praefātum -ī, n = praefātiō predgovor, uvod: praefato opus est Symm.
  • prae-gravō -āre -āvī -ātum (prae in gravāre)

    I. trans.

    1. zelo (ob)težiti, s svojo težo (po)tlačiti navzdol, potegniti (potegovati) navzdol (k tlom), (po)vleči navzdol (k tlom), potisniti (potiskati) navzdol (k tlom): praegravata inhaerentibus (sc. telis) scuta L., praegravato capite saepius, quam consuevit Col.

    2. metaf.
    a) (preveč) obtežiti (obteževati), biti v nadlego, nadlegovati, težiti: corpus animum praegravat H., exonerare praegravante (prenadležne) turbā regnum L., ne quem tributorum sarcina praegravaret Amm.
    b) (po)tlačiti = preseči (presegati), zatemniti (zatemnjevati), zasenčiti (zasenčevati), potisniti (potiskati) v ozadje: L., artes infra se positas H., omnīs foculos, omnīs aras Bithyniae Marte ipso iudice pectus Hannibalis praegravasset Val. Max.

    II. intr.

    1. preveliko težo imeti, pretežek (pretežak) biti: ne praegravet fructus parte aliquā Plin., caper flaccidis et praegravantibus auribus Col. s klapastimi (klapavimi, povešenimi) ušesi, klapouh.

    2. metaf. premag(ov)ati, prevlad(ov)ati, pretehtati, biti odločilen, biti več vreden: pars civitatis deterior quanto praegravat Sen. ph., haec pars (sc. malorum) multum praegravabit Sen. ph., praegravant cetera facta dictaque eius Suet., si nulla (sc. causa) praegravet Ulp. (Dig.).
  • prae-lēgō1 -āre -āvī -ātum (prae in legāre)

    1. vnaprej voliti (komu kaj), (vnaprej) zapustiti komu kaj v oporoki: trium Piso Frugi filium ex privata pecunia donavit eamque coronam testamento ei praelegavit Plin., tabulas testamentorum … in quibus magna ex parte heres frater erat scriptus, praelegabaturque ei centies et quinquagies sestertium Val. Max., alicui fundum praelegare Icti., peculium servo vel filio praelegare Icti., peculia filiis praelegare Icti., causa praelegandi Icti.

    2. posebej zapustiti v oporoki, posebej voliti, tj. del premoženja zapustiti upravičencu do terjatve za nazaj: dos praelegata retinebitur quoniam reddi potius videtur quam dari Pap.
  • prae-mittō -ere -mīsī -missum (prae in mittere)

    1. naprej poslati (pošiljati): Auct. b. Hisp., V., Cu., Stat., T., Front., Hyg., Ap., Macr., Amm. idr., nuntium Pl., L., aliquem a portu domum Pl., aliquem Acheruntem Pl., aliquem Ci., aliquem in Siciliam Ci., aquilam argenteam Ci., aliquem cum equitatu Ci. ep., alicui litteras odiosas Ci. ep., legiones in Hispaniam C., aliquem cum navi C., impedimenta C., naviculam C., edictum C., L., equitatum ad castra Hirt., equitatum ante Auct. b. Afr., legatum cum cohortibus ad flamen S., Rutilium legatum cum expeditis cohortibus et parte equitum praemisit ad flumen S., Setiam Coram Lanuvium praemisit L., Villium ad Demetriadem praemisit ad temptandos animos L.; brez obj.: praemittit, qui viderent C. ljudi, ki (naj) bi … , petebant, ut ad equites praemitteret C., Acilius consul ab Thermopylis Heracleam ad Aetolos praemisit L., quibus rebus perterritus Varro cum itinere converso sese Italicam venturum praemisisset C. dal je sporočiti, da … Subst. pt. pf. praemissa -ōrum, n naprej poslano = prvi sadovi, prvi pridelki, prvenci: olei et vini Plin.

    2. metaf.
    a) postaviti (postavljati) pred kaj, predpostavljati čemu: ficetis caprificus praemittitur Plin.
    b) vnaprej postaviti (postavljati): cogitationes in longinquum p. Sen. ph. daleč naprej misliti.
    c) prej omeniti (omenjati), prej povedati, prej (iz)reči: Eccl., postquam haec favorabili oratione praemisit T., praemissā voce „hoc age“ Suet. zaklicavši prej: „Ud(a)ri!“
  • prae-morior -morī -mortuus sum (prae in morī)

    1. prezgodaj (prerano) umreti (umirati): Macr., aut ego praemoriar primoque exstinguar in aevo O., in hac turpissima perpetuitatis cogitatione districti per exigua festinantis aevi momenta praemorimur Ps.-Q.

    2. odmreti (odmirati), propasti (propadati): Macr., nostra tamen iacuere velut praemortua membra O., enecuit ita ut parte eā corporis quasi praemortuā viveret Suet., hebescunt sensus, membra torpent, praemoritur visus, auditus, incessus, dentes etiam Plin.; pren.: praemortui (izgubljene) iam est pudoris L., iam praemortuae vires Q. (Decl.).
  • prae-properus 3, adv.

    1. zelo hiter (uren, nagel), zelo hlasten, prehiter, prenagel, prenagljen: Fr., Amm., Vop. idr., peri praepropere Pl., festinatio Ci., Val. Max., Plin., prensatio Ci. ep., ex parte cohortium praepropere instructa S., equi fatigati praeproperā celeritate L., temeritati consulis ac [prae]propero ingenio L., festinans praepropere L., praepropere agere L., praeproperi (prezgodnji) aut praeposteri rigores Plin., oratio Plin., expeditionem autem impigre atque etiam praepropere incohavit Suet., praepropere debilitari Val. Max., nisus Sil., desperatio T., ut neque praepropere destringatur immatura frons Q.

    2. metaf. prenagel, prenagljen, zaletav: praepropera ac fervida ingenia imperatorum L., amor Val. Max.
  • prae-sepultus 3 (prae in sepelīre) (po)prej (vnaprej, živ) pokopan: video senem meliore sui parte praesepultum Ps.-Q., cum ibi servaretur artissime terrore propinquantis exitii iam praesepultus Amm.
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • právden (-dna -o) adj. di, del processo, processuale, contenzioso:
    pravdna stranka parte in causa
    pravdni akt atto processuale
    pravdni postopek procedimento contenzioso, procedura
    pravdni stroški spese processuali
  • pravíca (-e) f

    1. giustizia; giusto:
    iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
    to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
    prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta

    2. diritto; facoltà:
    imeti pravico do aver diritto a
    odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
    človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
    dedna pravica diritto all'eredità
    volilna pravica diritto di voto
    pravica do pritožbe diritto al ricorso
    pravica najmočnejšega il diritto del più forte
    po vsej pravici a buon diritto

    3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
    pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
    priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia

    4. jur. diritto; proprietà:
    avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
    avtorske pravice diritti d'autore, copyright
    angl. patentna pravica proprietà intellettuale

    5. po pravici:
    vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
    po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
    da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pravici je zadoščeno giustizia è fatta
    kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
    deliti pravico giudicare, sentenziare
    imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
    izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
    pravica pesti il diritto del più forte
    domovinska pravica diritto di cittadinanza
    lastninska pravica diritto di proprietà
    predkupna pravica diritto di prelazione
    politična pravica diritto politico
    hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
    hist. pravica do krvnega maščevanja faida
    hist. pravica paše escatico
    hist. pravica košnje erbatico
    pren. varuh pravice il custode dell'ordine
    jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
    PREGOVORI:
    kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
  • pravíca derecho m ; (pravičnost) justicia f ; (upravičenost) razón f

    pravica veta (zborovanja) derecho de veto (de reunión)
    avtorske pravice derechos m pl de autor
    človekove pravice derechos del hombre
    pravica do samoodločbe derecho de autodeterminación
    dedna pravica derecho sucesorio
    glasovalna pravica derecho de voto
    lastninska pravica derecho de propiedad
    prednostna pravica derecho de prelación (pred sobre)
    posebna pravica privilegio m
    pravica močnejšega derecho del más fuerte
    lovna (ribolovna) pravica derecho de caza (de pesca)
    založniška pravica derecho editorial
    volilna pravica derecho de sufragio (ali de voto)
    podedovane (pridobljene) pravice derechos sucesorios (adquiridos)
    vse pravice pridržane reservados todos los derechos, (copyright) es propiedad
    pašna pravica derecho de pastoreo
    deklaracija o človekovih pravicah declaración f de los derechos del hombre
    mednarodna liga za človekove pravice liga f internacional de los derechos del hombre
    po pravici (upravičeno) con razón, con justo título
    s polno pravico con pleno derecho
    izguba državljanskih pravic pérdida f de los derechos civiles
    s kakšno pravico? ¿con qué derecho?
    imeti pravico, da ... tener el derecho de (nedoločnik)
    imeti pravico za, do, na tener derecho a
    imeti pravico na svoji strani tener la razón de su parte
    sam si dobiti (poiskati, priskrbeti) pravico tomarse la justicia por su mano
    pridobiti si pravico adquirir un derecho
    uveljaviti neko pravico hacer valer un derecho
    zahtevati svojo pravico reclamar su derecho; pedir justicia
  • predélati (-am) | predelováti (-újem) perf., imperf.

    1. trasformare; lavorare:
    večina grozdja se predela la maggior parte dell'uva viene trasformata
    kvasnice predelajo sladkor v alkohol i saccaromiceti trasformano lo zucchero in alcol

    2. obl. riadattare:
    predelati obleko riadattare un vestito

    3. rifare, rielaborare, ristrutturare, ritoccare, rimaneggiare, ricompilare:
    predelati hišo rifare, ristrutturare la casa
    predelati besedilo rimaneggiare, ricompilare un testo
    predelati načrt rielaborare un progetto

    4. ripassare, ripetere; studiare, imparare:
    predelati učno snov ripassare la materia
  • prejédati (-am) | prejésti (-jém)

    A) imperf., perf.

    1. rodere:
    molji so prejedli blago le tarme hanno roso il tessuto

    2. corrodere:
    rja prejeda kovino la ruggine corrode i metalli

    4. mangiare:
    večino dneva so prejedli in prepili buona parte del giorno la passarono a mangiare e bere

    B) prejédati se (-am se) | prejésti se (-jém se) imperf., perf. refl.

    1. perforare, penetrare (rodendo)

    2. pren. finire di leggere, giungere a capo di:
    pren. prejesti se skozi gradivo ripassare a fondo la materia

    3. prejedati se pog. (prerekati se) litigare
  • prelíti (-líjem) | prelívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. travasare

    2. gastr. cospargere, (ri)coprire, versare sopra; condire:
    prelijte torto s čokoladno glazuro ricoprire la torta con la glassa di cioccolato, versarte sopra la torta la glassa di cioccolato
    testenine prelijte s paradižnikovo omako condire la pasta con il sugo di pomodoro
    preliti cesto z asfaltom asfaltare, coprire di asfalto la strada

    3. pren. travasare, trasfondere; rifare, ridurre, tradurre:
    preliti čustva v pesmi travasare, trasfondere i propri sentimenti in poesia
    preliti roman v film ridurre un romanzo in film
    preliti, prelivati v verze versificare, mettere in versi

    4. trasferire, trasmettere:
    ekon. preliti dohodek v drug sklad trasferire le entrare in un altro fondo

    5. (pretopiti, pretapljati) rifondere:
    prelivati zvonove v topove rifondere le campane in cannoni

    6. (obliti, oblivati) bagnare:
    od strahu ga je prelil mrzel pot dalla paura si sentì bagnare da un sudore freddo

    7. pren. cogliere, invadere:
    prelil ga je strah fu colto dalla paura
    prelil ga je občutek sreče lo invase un senso di felicità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za njim ni nihče prelil solze nessuno lo pianse, nessuno versò una lacrima alla sua morte
    o tej stvari se je prelilo veliko črnila sulla faccenda furono versati fiumi di inchiostro
    preliti veliko tuje in svoje krvi versare molto sangue, straniero e nostro
    preliti kri za domovino versare il sangue per la patria
    preliti načela v stvarnost tradurre i principi in realtà

    B) prelíti se (-líjem se) | prelívati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. traboccare, tracimare

    2. pren. migrare:
    del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje parte della popolazione migrò verso i centri industriali

    3. diffondersi

    4. passare, farsi:
    poletje se preliva v jesen l'estate trapassa all'autunno

    5. cambiare, cangiare, avere riflessi, tendere (a)

    6. fluttuare, ondeggiare
  • prenapéto adv. fanaticamente; in modo esaltato:
    prenapeto odigrana vloga una parte recitata con poco senso della misura
  • prēndere*

    A) v. tr. (pres. prēndo)

    1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
    prendere in braccio vzeti v naročje
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
    prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
    prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
    prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
    prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
    prendere di peso sunkoma dvigniti
    prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
    prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
    un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

    2. vzeti, jemati; priskrbeti si

    3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
    prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
    prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
    o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
    prendere in affitto vzeti v najem, najeti
    prendere in prestito sposoditi si
    prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
    prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

    4. vzeti, jemati; nositi s seboj

    5. peljati se (s čim):
    prendere il treno peljati se z vlakom

    6. dvigniti, iti po:
    vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

    7. ukrasti

    8. prijeti, ujeti, uloviti:
    prendere all'amo pren. ujeti na trnek
    prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
    prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
    prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

    9. ujeti, zalotiti:
    prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
    prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

    10. osvojiti, zavzeti:
    prendere d'assedio oblegati
    prendere d'assalto osvojiti v naskoku
    prendere una donna občevati z žensko

    11. pren. lotiti, lotevati se:
    fu preso dalla paura lotil se ga je strah

    12. zavzeti, zavzemati

    13. slikati, fotografirati

    14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
    prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
    prendere le misure vzeti mere

    15. pren. občevati, ravnati (s):
    prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
    prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

    16. vzeti, jemati; najemati:
    prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
    prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
    prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
    prendere a bordo vkrcati
    prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

    17. iti (po), kreniti:
    prendere la direzione giusta iti v pravo smer
    non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
    prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

    18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
    prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
    prendere un tè popiti čaj
    prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

    19. privzeti:
    prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
    prendere di dišati (po), imeti okus (po)

    20. navzeti se; biti podoben:
    un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
    prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

    21. vzeti, jemati (razumeti):
    prendere alla lettera vzeti dobesedno
    prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
    prendere in esame kaj preiskati

    22. imeti za:
    prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
    ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
    prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
    per chi mi prendi? za koga me imaš?

    23.
    prendere una decisone skleniti
    prendere un provvedimento sprejeti ukrep

    24.
    prendere la febbre dobiti vročino
    prendere il raffreddore prehladiti se

    25. dobiti jih, prejeti udarec:
    prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
    prenderle, prenderne pog. fasati jih

    26.
    prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
    prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
    prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

    27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
    prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
    prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
    prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
    prendere l'aire pognati se, kreniti
    prendere l'avvio začenjati se
    prendere alloggio stanovati
    prendere casa, domicilio nastaniti se
    prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
    prendere colore pobarvati se
    prendere il comando prevzeti poveljstvo
    prendere consiglio posvetovati se
    prendere commiato posloviti se
    prendere fiato oddahniti si, priti do sape
    prendere forza okrepiti se
    prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
    prendere la fuga pobegniti
    prendere impegno, un impegno obvezati se
    prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
    prendere terra pristati
    prendere il lutto črno se obleči
    prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
    prendere la mossa začeti
    prendere nota zabeležiti
    prendere origine izvirati, začeti se
    prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
    prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
    prendere possesso di lastiti si
    prendere posto sesti
    prendere atto vzeti, jemati na znanje
    prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
    prendere la rincorsa vzeti zalet
    prendere sonno zaspati
    prendere tempo odlašati; obotavljati se
    prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
    prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
    prendere paura ustrašiti se
    prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
    prendere una sbornia napiti se
    prendere vigore okrepiti, ojačati se
    prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
    prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
    prendere il volo odleteti (tudi pren.);
    prendere forma izoblikovati se
    prendere un bagno okopati se
    prendere il sole sončiti se

    28.
    prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
    prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
    prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

    29.
    prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
    non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
    prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
    prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
    non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. intr.

    1. zaviti (v), kreniti (na):
    prendere a destra zaviti na desno
    prendere per i campi kreniti po njivah

    2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
    prendere a narrare začeti pripovedovati

    3. prijeti se, pognati korenine

    4. zagoreti

    5. prijeti se (lepilo ipd.)

    6. pog.
    che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

    C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

    1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

    2. spreti se; stepsti se:
    prendersi a parole skregati se
    prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

    3.
    prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

    4.
    prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
    prendersi in antipatia postati si zoprn
  • pretákati (-am) | pretočíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. travasare, versare, spargere:
    pretakati vino v nove sode travasare il vino in botti nuove

    2. trasferire:
    pretočiti del dobička v sklade trasferire parte degli utili nei fondi
    pren. pretakati krokodilove solze piangere lacrime di coccodrillo

    B) pretákati se (-am se) | pretočíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. scorrere; fluire; affluire:
    kri se pretaka po žilah il sangue scorre per le vene

    2. (širiti se) diffondersi, espandersi

    3. passare, volgere:
    poletje se pretaka v jesen l'estate sta volgendo all'autunno