Franja

cērto

A) agg.

1. gotov, nedvoumen

2. jasen, očiten; resničen

3. prepričan:
esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
fare certo qcn. komu zagotoviti

B) m (le sing.) gotovo, gotovost

C) agg.

1. neki:
devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov

2. slabš. neki, nekateri, določeni:
certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj

3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
sentire un certo che nekaj čutiti
ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači

4. neki, nedoločena oseba:
ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi

Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
certi dicono così nekateri trdijo tako

D) avv. gotovo, zares; seveda:
la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!

chameau [šamo] masculin velblod, kamela; familier zlobna, neprijetna oseba, mrha

chameau à une bosse dromedar
poil masculin de chameau kamelja dlaka

champion, ne [šɑ̃pjɔ̃, ɔn] masculin, féminin prvak, -kinja, šampion, -nka, zmagovalec, -lka v tekmi; figuré bojevnik (za kaj), prvoborec, zagovornik; familier neprekosljiva, izredna oseba, as

il est champion! c'est champion! on je neprekosljiv! to je nekaj izrednega!
champion d'Europe, du monde, olympique evropski, svetovni, olimpijski prvak
les grands champions de ski odlični smučarski prvaki
elle s'est faite la championne du vote des femmes postala je bojevnica za žensko volilno pravico

charmeur, euse [šarmœr, öz] adjectif očarujoč, zapeljiv; masculin, féminin, vieilli čarodej, -ka, čarovnik, -ica; zapeljivec, -vka, očarljiva oseba

charmeur de serpents krotilec kač

chino moški spol potomec črnca in Indijanke; Argentina oseba nizkega rodu; Čile hlapec, služabnik

choléra [kɔlera] masculin, médecine kolera; figuré, populaire zoprna, zlobna, škodljiva oseba

un vrai choléra, ce gamin prava zloba (kuga, šiba božja) je ta fantalin

clipper [klípə] samostalnik
strigač
sleng odlična stvar ali oseba; hitra ladja ali konj
ameriško transportno letalo
množina škarje

cob² [kɔb] samostalnik
morski galeb; pajek, majhen močen konj; labod (samec); pomembna oseba; pečka, koščica, velik lešnik
ameriško koruzni storž; drobnozrnat premog; kupček, gruda

coco [kɔko] masculin (= noix féminin de coco) kokosov oreh; familier jajce; populaire, péjoratif komunist; féminin, familier kokain; masculin, péjoratif nesimpatična oseba; populaire glava; vrsta pijače; (familier)

à la noix de coco, à la noix čuden
ce pauvre coco est fatigué ta revček (= otrok) je utrujen
mon coco! moj srček! (o otroku)
coco déplumé (populaire) plešasta glava
un drôle de coco čudak
n'avoir rien dans le coco (populaire) imeti prazen želodec, biti tešč
avoir le coco fêlé (populaire) biti prismojen
dévisser le coco à quelqu'un (populaire) zadaviti koga

collégien, ne [kɔležjɛ̃, ɛn] masculin, féminin srednješolec, -lka, gimnazijec, -jka, dijak, -inja; péjoratif naivna, neizkušena oseba

comparsa moški spol/ženski spol statist(ka), nema oseba (na odru)

comparse [kɔ̃pars] masculin, féminin, théâtre statist, -inja; figuré stranska oseba; nepomemben človek

compeer [kɔmpíə] samostalnik
oseba istega položaja; tovariš(ica)

to have no compeer ne imeti sebi enakega

confidēnte

A) agg. zaupljiv

B) m, f

1. zaupna oseba, konfident

2. zaupnik, policijski ovaduh

coniugato

A) agg. mat. konjugiran

B) m (f -ta) poročena oseba

conjunct² [kəndžʌ́ŋkt] samostalnik
združena oseba ali stvar

conquête [kɔ̃kɛt] féminin osvojitev; pridobitev; figuré zmaga; familier osvojena oseba (ženska)

conquête du diplôme pridobitev diplome
faire la conquête de quelqu'un pridobiti koga zase
faire la conquête de quelque chose osvojiti kaj
vivre comme en pays de conquête vesti se, obnašati se kot zmagovalec, figuré nesramno se obnašati

control¹ [kəntróul] samostalnik (of over)
nadzorstvo, pregled, kontrola; vodstvo, oblast; zadržanost, umirjenost, vzdržnost; ureditev; cesta, na kateri je omejena hitrost; kontrolna žival ali oseba (pri poskusih)
množina kontrolni aparati; krmarjenje; regulator

to be in control of imeti nadzorstvo, oblast nad
to grow beyond control zrasti preko glave, biti neukročen
to keep under control brzdati, krotiti
to lose control over zgubiti oblast nad čim
to get s.th. under control obvladati kaj
out of control prost, neoviran
remote control krmarjenje na daljavo
volume control regulator jakosti zvoka (radio)
to bring under control obvladati

contuso

A) agg. udarjen, obtolčen

B) m (f -sa) oseba z udarninami, obtolčeninami

cor, cordis, abl. sg. corde, pl. corda -ium, n (iz *corr prek *cors iz *cord; prim. gr. καρδία, κῆρ)

I.

1. srce (kot telesni organ): cerebrum, cor, pulmones, iecur Ci., num igitur censes ullum animal, quod sanguinem habeat, sine corde esse posse? Ci., pulmoni cor annexum est Cels., et corde et genibus tremit H.

2. met.
a) srce kot sedež čutov, nagonov, čut, čustvo, razpoloženje, mišljenje: Vulg., c. timidum Pl., hoc facinus meum cor corpusque cruciat Pl., isto verbo animus mi reddit et cura ex corde excessit Ter., nullum est ingenium tantum neque cor tam ferum, quod non labascat linguā Acc. fr., at Romanus homo … corde suo trepidat Enn. ap. Ci., ira animo et corde concepta Ci., nunc meum cor cumulatur irā Ci., quibus acria corda iracundaque mens facile effervescit in ira Lucr., sed acri percussit thyrso laudis spes magna meum cor Lucr., exsultantia corda V., si curat cor spectantis tetigisse querellā H., excute corde metum O., semisomno corde Ph., cor plumbeum Suet. = brezčutno srce; pogosto corde iz srca, prisrčno: quaerere te neque posse corde capessere ali corde cupitus Enn. ap. Ci., corde amare inter se Pl., corde spernere aliquid Pl.; še pogosteje cordi (loc.!) est aliquis ali aliquid (alicui) pri srcu je komu kdo ali kaj = komu je kdo ali kaj na skrbi, komu je do koga, do česa, srčno veselje, srčna želja je kaj, komu je kdo ali kaj ljub (drag), všeč, prijeten: Pl., Varr., O., Sen. ph. idr., uterque utrique est cordi Ter., idque eo mihi magis est cordi, quod … Ci., evenit facile, quod diis cordi esset L., dis pietas mea et Musa cordi est H.; z inf.: si tibi facere cordi est, licet Pl., adeo vestigia quoque urbis exstinguere … cordi est L.; z ACI: si vobis non fuit cordi Sp. Postumium T. Veturium consules prospere bellum gerere L. če že niste hoteli, quibuscumque diis cordi fuit subigi nos ad necessitatem dedendi res, quae … L.; z dvojnim skladom: cui carmina semper et citharae cordi numerosque intendere nervis V.; v istem pomenu tudi corde est aliquid: sed corde labores ante alios erat uncta pale Stat., ter cordi habere aliquid: Gell.
b) duša, srce = srčnost, pogum: illi sedato respondere corde V. z mirnim srcem, pomirjeni, rabie fera corda (o eni osebi) tument V., trepidantia bello corda V., ponuntque ferocia Poeni corda V., forti corde ferre mala O.
c) srce (po mnenju starodavnikov sedež misli), duh, um, razum, pamet, previdnost, razsodnost: quem (Hannibalem) credidit esse meum cor suasorem summum et studiosum robore belli Enn. ap. Gell., quantum ego nunc corde conspicio meo Pl., iam instructa sunt mihi in corde consilia omnia Ter., aliis cor ipsum animus videtur, ex quo excordes, vaecordes concordesque dicuntur Ci., qui propter haesitantiam linguae stuporemque cordis cognomen ex contumelia traxerit Ci., hebeti cognoscere corde Lucr., obtusi ali hebetis atque obtusi cordis esse Val. Max., cor iubet hoc Enni Pers., habes nec cor … nec genium Mart., et mihi cor non est, et tibi … pudor Mart.; v besedni igri s cor (srce) in cor (razum): Suet. (Caesar 77).
č) srce, duša = oseba, posameznik (človek ali žival): lectos iuvenes, fortissima corda, defer in Italiam V., corda inertia Teucrûm V., quid … corda aspera temptas? V., Manisque adiit regemque tremendum nesciaque humanis precibus mansuescere corda V., levisomna canum corda Lucr.; od tod ljubkovalno meum cor Pl. srčece moje, dušica moja.

— II. pren. blizu srčne votline ležeče ustje želodca ali želodec sploh: ubi … morbida vis in cor maestum confluxerat aegris Lucr., in cor traiecto lateris miseri capitisve dolore H.