Franja

suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

se suivre slediti si
à suivre nadaljevanje sledi
comme suit kot sledi
exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
suivre le chemin iti po poti naprej
suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
suivre la côte pluti vzdolž obale
suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
suivre la mode ravnati se po modi
suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
suivre un parti pripadati neki stranki
suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
suivre une profession opravljati (neki) poklic
suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
suivre un traitement (médecine) zdraviti se
suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
la nuit suit le jour noč pride za dnevom
sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
(prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega

sun¹ [sʌn] samostalnik
(često moškega spola) sonce, sončna svetloba (sij, toplota)
poetično dan, leto
poetično sončni vzhod ali zahod
astronomija zvezda s sateliti
figurativno sijaj, sreča, blagostanje
cerkev sončna monštranca
(= sun burner) močan svečnik
pogovorno (sun stroke) sončarica

against the sun v smeri, ki je nasprotna premikanju kazalcev na uri
from sun to sun od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, ves dan
in the sun na soncu
under the sun pod soncem, na zemlji
with the sun s soncem, ob svitanju; sledeč poti sonca; v smeri premikanja kazalcev na uri
the midnight sun polnočno sonce polarnih krajev
mock sun pasonce, jasna svetloba, ki se včasih vidi ob soncu
nothing new under the sun nič novega pod soncem
a place in the sun prostor (mesto) na soncu, figurativno ugoden položaj, ugodne razmere
the sun rises (sets, goes down) sonce vzhaja (zahaja)
his sun is set figurativno njegova zvezda je zašla, minili so časi njegove slave
to hail (to adore) the rising sun častiti vzhajajoče sonce, figurativno klanjati se novemu oblastniku
to have the sun in one's eyes, to have been in the sun sleng biti v rožicah, pijan
to hold a candle to the sun držati svečo soncu, figurativno odveč nekaj delati, opravljati nepotrebno in brezuspešno delo, nositi vodo v Savo
let not the sun go down upon your wrath tvoja jeza naj traja le en dan
make hay while the sun rises kuj železo, dokler je vroče
to rise with the sun zgodaj, s soncem vstati
to see the sun biti živ, živeti
to sit in the sun sedeti na soncu
to take the sun sončiti se, greti se na soncu, sprehajati se po soncu
to take (to shoot) the sun navtika meriti višino sonca nad obzorjem

supplémentaire [-mɑ̃tɛr] adjectif suplementaren; dodaten, dopolnilen; naduren, ekstra; vieilli nadomesten

angle masculin supplémentaire suplementaren kot
crédits masculin pluriel, frais masculin pluriel, dépenses féminin pluriel supplémentaires dodatni krediti, stroški, izdatki
heure féminin supplémentaire nadura
paiement masculin supplémentaire doplačilo
train masculin supplémentaire dodaten vlak
demander un délai supplémentaire prositi za podaljšanje roka
faire des heures supplémentaires opravljati nadurno delo
autocar, autobus supplémentaire dodaten avtobus

sus-cipiō (suc-cipiō) -ere -cēpī -ceptum (subs in capere)

I.

1. (od spodaj) prestreči (prestrezati), ujeti (v roko, z rokami idr.), zaje(ma)ti, vzeti (jemati): concurrunt trepidae comites dominamque ruentem suscipiunt V., succipiunt famulae V., suscipere cruorem pateris, ignem foliis V., cava suscepto flumine palma sat est Pr., oraque suscepta mane laventur aqua O. z vodo, zajeto vanje, ex edito desiliens aqua suscepta marmore albescit Plin. iun., qui (sc. sucus) suscipitur aqua caelesti Plin., solque … aeternam succepit lampada mundi Lucr., Oetaeum nemus suscipit ignis Sen. tr., suscipere habenas Sen. tr.; occ. podpreti (podpirati): labentem domum Sen. ph., tecta lapideis molibus Sen. tr., theatrum fulturis Plin. iun., gramineā suscepta crepidine fumant balnea Stat.; metaf.: suscipere famam defuncti pudoremque Plin. iun. udržati, clausulae … sequentibus suscipi ac sustineri solent Q., causa … subtrahendae S litterae, quotiens ultima esset aliaque consonante susciperetur Q. jo je prestrezal = je za njo sledil kak drug soglasnik.

2. s tal vzdigniti, dvigniti novorojenega otroka, meton. s tem simbolično otroka priznati (pripoznati) za svojega in ga sprejeti v vzrejo in oskrbo (rimska šega): (sc. puerum) pollicitus sum suscepturum Ter., susceperas enim liberos non solum tibi, sed etiam patriae Ci., qui alumni a parentibus suscepti educatique sunt Ci., si qua mihi de te suscepta fuisset … suboles V. ko bi imela otroka, ki bi ga ti priznal za svojega (= ko bi imela otroka s teboj); occ. (zakonskega) otroka, (zakonske) otroke dobi(va)ti z ženo, roditi, zaploditi (zaplojevati), spoče(nja)ti, imeti otroke z ženo: filiam ex uxore Ter., filiam, quam ex te suscepi … perdidi Pl., ipse ex libertini filia susceperit liberos Ci., e qua (sc. captiva) postea susceptum puerum Herculem vocavit Iust.; v pass. = priti na svet, roditi se: rem publicam, cui susceptus es, respice Ci., suscipimur in lucem et caelesti spiritu augemur Ci., simul atque editi in lucem et suscepti sumus Ci., quo die utinam susceptus non essem Ci. ep., in spem regni susceptus Cu. rojen v upanje (v nado, z upanjem), da bo kdaj kraljeval.

3. metaf.
a) spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, privze(ma)ti: Plin. iun. idr., sacra peregrina Ci., Cato in populi Romani civitatem susceptus est Ci., suscipere consolationem Ci. biti dovzeten za tolažbo, dati se (po)tolažiti, crimen Ci. prevzemati krivdo = biti sposoben (zmožen) krivde, suscipere aliquem docendum, erudiendum Q., si … susceptos a se discipulos instruxerit Q., suscipere litigatorem Q.; subst. m suscipientēs darila (darove) sprejemajoči (naspr. offerentes darila (darove) prinašajoči): Amm.
b) preje(ma)ti, dobi(va)ti: pecuniam Dig., pretio, quod dominus suscepit Ap., cicatrices Q.
c) navze(ma)ti se, oprije(ma)ti se česa: videte, quem vobis animum suscipiendum putetis Ci., cogitationem sobrii hominis suscipe Ci.
d) vzeti (jemati) kaj za resnico, imeti kaj za resnico, trditi, da je kaj res, prizna(va)ti kaj kot resnico (resnično), privoliti (privoljevati) v kaj, ne nasprotovati čemu, ne upirati se čemu: quae si suscipimus Ci., quod in causa difficillimum est, suscipiunt Ci.
e) zavze(ma)ti se, potegniti (potegovati, potezati) se za koga, kaj, braniti, vzeti (jemati) koga, kaj pod svoje okrilje, vzeti (jemati) koga, kaj pod (v) svojo zaščito, (za)ščititi, (za)varovati koga: contra improbos cives salutem rei publicae Ci., nocentes reos Q., suscipere plebem et adversus publicam disciplinam defendere Cod. I.; od tod subst. pt. pf. susceptus -ī, m klient, stranka, branjenec (naspr. patrōnus): Aug., Cod. I., Serv., Amm.
f) poprije(ma)ti (besedo), povze(ma)ti (besedo), odvrniti (odvračati): suscipit Stolo Varr., „dicam equidem nec te suspensum, nate, tenebo“; suscipit Anchises V., suscipit mulier Ap., suscipiens ego inquam Ap.; popolno: suscipere sermonem Q. nadaljevati. — II. metaf.

1. (prostovoljno) prevze(ma)ti, spreje(ma)ti izvršitev kakega dejanja (recipere = prevze(ma)ti kaj, kar je bilo komu naročeno), nase vzeti (jemati), podvreči se čemu, podrediti (podrejati) se čemu, lotiti (lotevati) se česa, poprije(ma)ti kaj, za kaj, oprije(ma)ti se kakega dela, narediti (delati), storiti, opraviti (opravljati), poče(nja)ti, zače(nja)ti, priče(nja)ti: Suet., Amm. idr., vel magna offensio vel neglegentiae susceptis rebus, vel perfidiae receptis Ci., seu iniuncta seu suscepta foret militia L., suscipere aes alienum amicorum Ci., curam pro re publica Ci. ep., negotium, onus Ci., tantumne laborem suscepturus es? Ci., causam Ci., O., Q., causam miserorum S., litem Q., defensionem Ci., accusationem T., proscriptionem Ci. izvršiti (izvrševati), bellum Ci., C., L., N., rem publicam C. upravo države, vodenje države, legationem ad civitates C., officium Col., Q. dolžnost, službo, funkcijo, coniugia T. podvreči se zakonskim dolžnostim in bremenom, vzeti (jemati) nase zakonske dolžnosti in bremena, imperia Lact. prevzeti poveljstvo, iter Ci. ep., iter pro aliquo Ci., cursum (sc. vitae) Ci. kreniti po poti, stopiti na pot, consilium Ci. odločiti se, skleniti, cogitationem, quidnam … Ci. pomišljati (razmišljati, premišljevati), kaj pač … , religiones Ci. da(ja)ti prostor praznoverskim skrbem (praznoverskim bojaznim), vda(ja)ti se praznoverskim skrbem (praznoverskim bojaznim) (naspr. religiones deponere), personam viri boni Ci., parasiti personam Q., diversam partem T., sibi propugnationem Ci., sibi tantum auctoritatis Ci. predrzno si lastiti, maculam huic imperio Ci. pritakniti (pritikati) madež, quod suscepimus Ci. = izvoljeni poklic; suscipere votum, vota Pl., L., N., O., Cu., Plin. iun., Mart. nase vzeti (jemati), narediti, opraviti (delati), vota pro aliquo L., sacra Ci., L. opraviti (opravljati), sollemnia L. obhajati, prodigia L. priznati za veljavna, pulvinar L. bogovom prirediti (prirejati) pojedino, ferias Varr. določiti, ustanoviti, porca praecidanea suscipienda Telluri Varr. ap. Non.; z gerundivom: gloriam Africani tuendam Ci. prevzeti obrambo slave Afričana, is (sc. Diomedon) rogatu Artaxerxis regis Epaminondam pecuniā corrumpendum susceperat N. je prevzel nalogo, da podkupi Epaminonda; occ.
a) narediti, storiti, zagrešiti kaj, kako kaznivo dejanje, zakriviti kaj, biti kriv česa: impuritates, fraudem, facinus, maleficium, parricidia, scelus in se Ci.
b) kako čustvo gojiti, vzbuditi (vzbujati) se komu kako čustvo, preda(ja)ti se kakemu čustvu: benevolentiam Ci., odium (in aliquem) Ci. ep., N. naperiti sovraštvo (na koga, v koga, proti komu), zasovražiti koga, postati sovražen do koga.
c) rabiti, uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po čem, poslužiti (posluževati) se česa, dejansko dopolniti (dopolnjevati), kazati, razkazovati kaj, držati se česa: orationem, impudentiam scribendi, severitatem, veritatem Ci.; abs.: suscepit vita, ut … Ci. je tako prineslo (naneslo, uredilo, uravnalo). — Od tod subst. pt. pf. susceptum -ī, n početje, podjetje: suscepta magna labore crescere difficili (sc. videt) O.

2. kako breme, trpljenje nase vzeti (jemati), spreje(ma)ti, nakopa(va)ti si, (pre)trpeti kaj, podvreči se čemu: inimicitias Ter., Ci., N. (naspr. deponere), invidiam, odium, vituperationem inconstantiae, curas, molestiam, molestias, ignominiam, maculam bello superiore, laborem, dolorem, sumptum Ci., in se suscipere istius culpam crimenque Ci., poenam Ci. (pre)trpeti kazen, podvreči se kazni, biti kaznovan, pericula Ci. postaviti (postavljati) se v nevarnosti, izpostaviti (izpostavljati) se nevarnosti, tvegati nevarnost, inimicos Ci. ali aliquem inimicum Ci. ep. postati s kom sovražnik, spreti se s kom, (starejše) „posovražiti se“, „zavražiti se“, morbos Lucr., mortem pro aliquo Lact.

svoj [ó] (svôj|a, -e) sein (ich mein, du dein, er sein, sie ihr, es sein, wir unser, ihr euer, sie ihr); sein eigener
sam svoj gospod sein eigener Herr
svoj živ dan seinen Lebtag
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit
po svoji volji/glavi nach seinem Willen
po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
proti svoji volji wider Willen
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
razvoj svojih sposobnosti die Selbstentfaltung
na svojo roko auf eigene Faust
dati svoj priimek otroku: (ein Kind) einbenennen
dobro opravljati svoj posel seine Sache gut machen
imeti svoj ampak einen Haken haben
najti svoj mir zur Ruhe kommen
nositi svoj križ sein Kreuz tragen
poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
spoznati se na svoj posel/znati svoje delo sein Handwerk verstehen, seine Sache verstehen
vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
zaverovan v svoj prav rechthaberisch
hoditi svoja pota eigene Wege gehen
vzeti na svoja pleča auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti svoje muhe seine Tücken haben
ne moči iz svoje kože nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
pobrati svoje reči seine sieben Sachen packen, die Koffer packen
razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
združiti svoje sile sich zusammentun
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
ne verjeti svojim očem/ušesom seinen Augen/ Ohren nicht trauen
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein
povedati s svojimi besedami v šoli: wiedergeben, nacherzählen
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
iti svojo pot dogodki: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen, človek: seines Weges gehen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun

tabella f

1. tabela, tablica, razpredelnica, preglednica:
tabella di marcia šport časovna preglednica; pren. časovna preglednica, rokovnik
tabella dei prezzi cenik

2. relig. ropotulja:
suonare le tabelle dietro a qcn. komu se rogati, koga zasmehovati, opravljati

3. tisk stavek

4. hist. voščena tablica

tagliare¹

A) v. tr. (pres. taglio)

1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

2.
tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
tagliare un bosco sekati gozd
tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
tagliare un diamante brusiti diamant
tagliare una droga mešati mamilo
tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

3.
tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
tagliare l'erba kositi travo
tagliare una gamba amputirati nogo
tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
tagliare la testa odsekati glavo
tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

4.
la barca taglia le onde čoln brazda valove
una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
tagliare le carte premešati karte
tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
tagliare la palla šport rezati žogo

5.
tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
tagliarsi la gola pren. ubiti se
un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
tagliare un articolo skrajšati članek
tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
tagliare la curva sekati ovinek
tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

B) v. intr. iti po najkrajši poti
tagliare diritto iti naravnost

C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se

tale [téil] samostalnik
zgodba, povest, pripoved, pripovedka; bajka, pravljica; poročilo, vest, novica; izmislek, izmišljotina, lažna zgodba, laž
zastarelo pogovor, pogovarjanje; opravljanje, obiranje
zastarelo naštevanje; obračun; (skupno) število

out of tale neštevilen
fairy tale pravljica
legendary tale legenda
old wives' tales babje čenče
his tale is out figurativno z njim je konec
if all tales be true če je vse res, kar se pripoveduje
to sell by tale prodajati po kosih
that tells its own tale to že samo vse pove, stvar je jasna, vsak komentar k temu je odveč
I want to tell my own tale jaz hočem zgodbo sam povedati
to tell (to carry, to bear, to bring) tales brbljati, klepetati, čenčati; opravljati, obrekovati, ovajati
to tell tales out of school figurativno pripovedovati zaupane skrivnosti, izklepetati; tožariti, ovajati

taper [tape] verbe transitif udariti, lopniti z roko; tolči; potrepljati; tipkati; zamašiti

taper bien et très vite dobro in zelo hitro tipkati
taper une lettre natipkati pismo
taper du piano brenkati na klavir
taper dans l'œil à quelqu'un ugajati komu
taper la table à coups de poings udariti s pestmi po mizi
(familier) taper quelqu'un de 10 francs izposoditi si od koga 10 frankov
taper sur ses amis (figuré) opravljati, obrekovati, kritizirati prijatelje
ils ont tapé dans les réserves de provisions porabili so že velik del rezervnih zalog
le soleil tape dur sonce pošteno pripeka
taper sur les nerfs, sur le système (figuré) iti na živce
(familier) taper à côté zmotiti se; ne uspeti
(familier) taper sur le ventre à quelqu'un pretirano familiarno ravnati s kom
se taper un repas privoščiti si dober obed
se taper quelque chose de pénible napraviti (si) kaj neprijetnega
je me tape de l'œil (od utrujenosti) mi lezejo oči skupaj
se taper la cloche dobro jesti in piti
se taper (populaire) pod nosom se obrisati, oditi praznih rok
tu peux te taper! lahko se pod nosom obrišeš!
(populaire) il peut toujours se taper lahko še kar čaka
(populaire) ton histoire, c'est à se taper le derrière par terre ob tvoji zgodbi bi človek kar na zadnjo plat padel

tell^* [tel]

1. prehodni glagol
povedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti
parlament šteti (glasove)

all told (vzeto) v celem, v celoti, vse skupaj
tell me another! sleng tega mi ne boš natvezel!
I was told (so) rekli so mi (tako)
I'll tell you what nekaj ti bom povedal (izdal)
I'll tell you the world ameriško o tem sem prepričan
I can tell you zagotavljam vam
I cannot tell him from his brother ne razlikujem ga od njegovega brata
to tell s.th. abroad pripovedovati kaj okoli, raznašati kaj
to tell fortunes from cards vedeževati iz kart
to tell one's money ameriško šteti svoj denar
to tell one's beads religija moliti rožni venec
to tell one's name povedati svoje ime
to tell the news naznaniti, povedati, objaviti novico
to tell a lie (ali lies) lagati
to tell the reason navesti razlog
to tell the tale pogovorno pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)
to tell tales zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkariti
to tell the truth povedati resnico
to tell the votes politika šteti glasove
he told him to go rekel (ukazal) mu je, naj gre
he can be told by his hat lahko ga prepoznate po njegovem klobuku
never tell me! ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!
the clock tells the time ura kaže čas
this tells its own tale to se razume samo po sebi, to je jasno
we were told to get up rekli so nam, naj vstanemo
you're telling me! sleng tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!

2. neprehodni glagol
pripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati (about o)
spoznati, vedeti (by po)
imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati
pogovorno izdati, ovaditi, zatožiti

for all we can tell kolikor mi vemo
who can tell kdo ve
how can you tell? kako morete to vedeti?
you never can tell človek nikoli ne ve
every shot tells vsak strel pogodi
her tears tell of her grief njene solze izdajajo njeno bolečino
to tell on (ali of) s.o. izdati, zatožiti koga
don't tell on me ne izdaj(te) me!
the hard work began to tell on her težko delo je začelo puščati sledove na njej
that tells against you to govori proti tebi

Thames [temz] samostalnik
(reka) Temza

to throw water into the Thames figurativno nositi vodo v Savo, opravljati nesmiselno delo (brez uspeha)
he won't set the Thames on fire figurativno on ni iznašel smodnika

timbrare v. tr. (pres. timbro) žigosati:
timbrare il cartellino žigosati kartico; ekst. delati (pri kom); pren. opravljati rutinsko delo

tirare

A) v. tr. (pres. tiro)

1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo

4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)

6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako

7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo

8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol

11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

12. tisk natisniti, tiskati

B) v. intr.

1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati

3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti

11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se

traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

traer beneficio prinašati korist
traer un ejemplo navesti primer
traer origen de izvirati iz
traer puesto nositi (npr. obleko)
traer perjuicio škodljiv biti
traer y llevar opravljati, klepetati
traer a mal slabo ravnati z, mučiti
traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
traer por consecuencia imeti za posledico
lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
eso me trae preocapado to me skrbi
eso me trae convencido to me prepričuje
eso le trae perdido to ga uničuje
traerse obleči se; obnašati se
ese asunto se las trae to je presneta zadeva
es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?

transiger [trɑ̃ziže] verbe intransitif poravnati se, pogoditi se (avec z); popustiti (sur quelque chose v čem), dati koncesije, odstopiti od (česa); paktirati (avec s)

je ne transige pas là-dessus ne popustim v tem, ne odstopim od tega
transiger avec son devoir nemarno opravljati svojo dolžnost
il vaut mieux transiger que plaider boljša je poravnava kot pravdanje

travail, pluriel travaux [travaj, vo] masculin delo, delovanje; napor, naprezanje; chimie vrenje; pluriel porodne bolečine

sans travail brez dela, brezposeln
travail agricole delo na polju, kmečko delo
travail d'amateur nestrokovno, slabo delo
travaux pluriel d'amélioration amelioracijska dela
travaux pluriel d'assainissement asanacijska dela
travail de bureau pisarniško delo
travaux pluriel du bâtiment gradbena dela
travail à la chaîne delo na tekočem traku
travail collectif, continu, de dimanche kolektivno, nepretrgano, nedeljsko delo
travail du cidre vrenje jabolčnika
travail du bois obdelovanje lesa
travail à domicile delo na domu
travaux pluriel d'entretien vzdrževalna dela
travail d'épreuve preskusno delo
travail féminin žensko deto
travaux pluriel forcés (à perpétuité) (dosmrtno) prisilno delo
travail à forfait, à la pièce, à la tâche akordno delo
gros travaux pluriel groba dela
travail illicite, noir nedovoljeno delo, delo na črno
travail de longue haleine dolgotrajno delo
travaux pluriel d'infrastructure, de superstructure nizke, visoke gradnje
travail intellectuel, manuel duševno, ročno delo
travail à mi-temps, à plein temps polovična, polna delovna zaposlitev
travail à la machine strojno delo
travaux pluriel ménagers gospodinjska dela
travail de nuit nočno delo
travaux pluriel au nivellement planiranje (zemljišča)
travail occasionnel priložnostno delo
travail payé à l'heure od ure plačano delo
travail préparatoire pripravljalno delo
travail produit produktivnost
travaux pluriel publics javna dela
travail qualifié kvalificirano delo
travail de réparation popravljalno delo
travail de Romain (figuré) dolgo in naporno, trdo delo
travaux pluriel routiers cestna dela
travail saisonnier sezonsko delo
travaux pluriel de sauvetage reševalna dela
travail en série serijsko delo
travaux pluriel de voirie urbaine cestna dela v mestu
accident masculin du travail nezgoda pri delu
Bureau masculin International du Travail Mednarodni urad za delo
arrêt masculin de travail ustavitev dela
cessation féminin du travail prenehanje dela
chantier masculin de travail delovišče
conditions féminin pluriel du travail delovni pogoji
conflits masculin pluriel du travail delovni spori
contrat masculin de travail delovna pogodba
division féminin du travail delitev dela
droit masculin au travail pravica do dela
durée féminin du travail delovni čas
financement masculin des travaux finariciranje del
heures féminin pluriel de travail delovne ure
incapacité féminin du travail nesposobnost za delo
(figuré) inspecteur masculin des travaux finis lenuh, ki samo gleda, ko drugi delajo
législation féminin du travail delavska zakonodaja
livret masculin du travail delovna knjižica
marché masculin du travail borza dela
ministère masculin du travail ministrstvo za delo
le monde du travail delavstvo
office masculin du travail urad za delo
Parti masculin du Travail (angleška) delavska stranka
poste masculin de travail delovno mesto
protection féminin du travail zaščita pri delu
semaine féminin de travail delovni teden
supplément masculin pour travail pénible dodatek za težko delo
tribunal masculin du travail sodišče za delo
vêtements masculin pluriel de travail delovna obleka
avoir le travail facile z lahkoto delati
avoir du travail imeti delo (opravke)
cesser le travail prenehati z delom
être en travail biti, ležati v porodnih bolečinah
être surchargé de travail biti preobložen z delom
faire du travail supplémentaire opravljati dodatno, nadurno delo
se mettre au travail lotiti se dela
réduire la durée du travail skrajšati delovni čas
travaux! gradbena dela! gradbišče!

umázan (-a -o) adj.

1. sporco, sudicio; pog. sozzo

2. (onesnažen) inquinato:
umazana tehnologija tecnologia inquinante

3. pren. sudicio, lurido, sordido; disonesto, non pulito, sporco:
umazan značaj carattere sordido
umazani posli affari sporchi
opravljati najbolj umazana dela fare i lavori più sporchi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prati umazano perilo lavare la biancheria sporca

umile

A) agg.

1. nizek; preprost, navaden; reven; beden:
un'umile casetta preprosta hišica
uomo di umili origini človek nizkega, preprostega rodu
eseguire i lavori più umili opravljati najnavadnejša dela

2. skromen

3. ponižen:
farsi tutto umile slabš. biti ponižen, klečeplaziti

B) m

1.
umili pl. preprosti, navadni ljudje

2. ponižnež

up² [ʌp] pridevnik
ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele)
pogovorno razburjen; končan; enak(ovreden)

the up coach kočija, ki vozi navkreber
up line železnica proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu
up platform peron za vlake v mesto
up stroke tanka črta pri (pisanih) črkah
the up train vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London
1 d up povišana (cena) za 1 peni
up and doing before day pogovorno že pred dnevom na nogah
already up and about pogovorno že (zopet) na nogah
to be up late dolgo čuti, bedeti
to be high up in school biti med najboljšimi v šoli
he is up in this subject v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan
to be up with the lark figurativno zelo zgodaj vsta(ja)ti
to be up against a hard job pogovorno stati pred težko nalogo
to be up against opposition naleteti na odpor
to be (had) up for pogovorno biti pozvan pred sodnika zaradi
to be one up šport biti za točko boljši
up for pripravljen za
to be up for election biti na volilni listi
to be up biti na čelu
to be up in years biti že v letih
to be up for examination opravljati (delati) izpit
to be up for sale biti naprodaj
to be up for trial biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se
the fire is up ogenj plamti, plapola
the game is 10 points up igra se do 10 točk
the game is up igre je konec (tudi figurativno)
he is still up with his competitors še vedno je dorasel svojim tekmecem
how are you up for cash? pogovorno kako si (kaj) pri denarju?
the hunt is up lov je odprt
it's all up (ali sleng U.P.) with him z njim je konec
his temper is up razburjen je
the storm is up navtika vihar besni
Parliament is up parlament je končal zasedanje
time is up čas je potekel
there's much money up on this game pri tej igri gre za velike vsote
what's up? pogovorno kaj pa je?, kaj se je zgodilo?
prices are up cene se dvigajo
school is up pouk se je končal
I was up at six bil sem pokonci ob šestih

uréjati

uréjati (opravljati) zadeve to manage affairs, to arrange matters