Franja

kroničen pridevnik
1. (o bolezni in bolnikih) ▸ krónikus, idültV Sloveniji je okoli 50.000 kroničnih pljučnih bolnikov. ▸ Szlovéniában körülbelül 50.000 krónikus tüdőbeteg él.
Povezane iztočnice: kronična obstruktivna pljučna bolezen, kronična levkemija, kronična limfocitna levkemija, kronična mieloična levkemija, kronična limfatična levkemija, kronična mieloidna levkemija, kronična bolezen, kronično srčno popuščanje, kronični alkoholik, kronični kadilec

2. (o problemu) ▸ krónikusPred kratkim sem šolskega ministra opozoril na kronično nezaupanje v strokovno ravnanje učiteljev. ▸ Nemrégiben felhívtam az oktatási miniszter figyelmét a tanárok szakmai magatartásával szembeni krónikus bizalmatlanságra.

kroženj|e [ó] srednji spol (-a …) die Zirkulation; (krogotok) der Kreislauf (vode Wasserkreislauf); der Umlauf (Zemlje Erdumlauf, zraka Luftumlauf, naravno der Naturumlauf), die Umwälzung (zraka Luftumwälzung)
kroženje okoli česa (obkrožitev) die Umkreisung (von)
šport das Kreisen (s trupom Rumpfkreisen, z nogo Beinkreisen, z rameni Schulterkreisen, z roko Handkreisen)

krt samostalnik
1. (žival) ▸ vakondProsim vas za nasvet, kako pregnati krta z vrta in zelenice okoli hiše. ▸ Tanácsot kérnék, hogyan tudnám elűzni a vakondot a kertből és a ház körüli zöldterületről.
Krti rijejo po zemlji v globini nekaj centimetrov, njihovi hodniki pa so dolgi tudi 50 do 60 metrov. ▸ A vakondok néhány centiméter mélyen túrnak a földben, alagútjaik hossza eléri az 50–60 métert is.
Povezane iztočnice: zlati krti, evropski krt, krt vrečar, navadni krt

2. (vohun) ▸ besúgó, neformalno ▸ tégla [beépített ember]

Lāocoōn (v rokopisih tudi Lāucoōn) -ontis, m (Λαοκόων) Laokoónt, sin Priama in Hekube, Neptunov svečenik v Troji; okoli njega in njegovih dveh sinov sta se ovili in jih zadavili dve kači, ker se je upiral predlogu, da bi lesenega konja pripeljali v mesto: V., Hyg., Plin., Petr. (z obl. Laucoon in abl. Lauconte (?)).

láziti to creep; to crawl; to sneak

láziti okoli to creep about

láziti ramper, (se) traîner, marcher avec peine

laziti okoli rôder, errer

lebdéti (-ím) imperf.

1. librarsi, stare sospesi; pendere; pren. aleggiare; levitare:
nad poljem lebdi rahla meglica sulla campagna si stende una leggera nebbiolina
okoli ust mu lebdi nasmeh un sorriso aleggia attorno alle labbra

2. pren. stare davanti; essere presente, avere presente:
materin obraz je lebdel v njegovi duši nell'anima aveva presente il volto materno

Lebergegend: in der Lebergegend okoli jeter

létati to fly; to run

létati sem in tja to run to and fro
létati okoli po (potepati se) to gad (about)
visoko létati (figurativno) to fly high
kdor visoko leta, nizko pade pride goes before a fall, pride will have a fall

létati (-am) imperf.

1. volare:
metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
letati nad sorvolare
letati okoli volteggiare

2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

3. pog. (tekati) correre, rincorrere

4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa

let|eti² [é] (-im) letalstvo fliegen; Flugdienst haben; (s kom mitfliegen, mimo vorbeifliegen, brez vmesnega postanka durchfliegen, naprej weiterfliegen, na slepo [blindfliegen] blind fliegen, nazaj zurückfliegen, ob entlangfliegen, okoli česa umfliegen, k cilju ein Ziel anfliegen, za nachfliegen, domov heimfliegen, poskusno probefliegen)
leteti v svedru/vriju trudeln

lèvre [lɛvr] féminin ustnica; rob; pluriel usta

lèvre inférieure, supérieure, pendante spodnja, zgornja, viseča ustnica
des lèvres (figuré) (le) z usti, ne iz prepričanja
du bout des lèvres zviška; prezirljivo, brezbrižno
j'ai le cœur sur les lèvres slabo mi je
avoir quelque chose sur le bord des lèvres (figuré) imeti kaj na jeziku
il a encore le lait sur les lèvres (figuré) mleko se ga še drži okoli ust
ne pas desserrer (ali remuer) les lèvres ne odpreti ust, ne ziniti
un sourire errait sur ses lèvres smehljaj mu je poplesaval na ustnicah
se mordre les lèvres gristi si ustnice
s'en mordre les lèvres (figuré) obžalovati kaj, kesati se česa
rire, sourire du bout des lèvres prisiljeno se smejati, se nasmehniti
être suspendu aux lèvres de quelqu'un (figuré) komu na ustnicah viseti, koga napeto poslušati

lež|ati¹ (-im)

1. liegen (tudi geografija), -liegen (mirno [stilliegen] stillliegen, okoli herumliegen, vsevprek [durcheinanderliegen] durcheinander liegen, na aufliegen auf)
(še) naprej ležati (ne vstati) [liegenbleiben] liegen bleiben
pustiti ležati liegen lassen
pri kvartanju: kar leži, leži was liegt, liegt
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)

2.
ležati bolan krank liegen, das Bett hüten, v bolnišnici: im Krankenhaus liegen

3. v skladišču: lagern

4. vozilo na cesti: (gute) Bodenhaftung haben

5.
figurativno ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
ležati na srcu komu: auf dem Herzen haben (X hat … auf dem Herzen)
ležati na jeziku auf der Zunge liegen (leži mi na jeziku es liegt mir auf der Zunge)
kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man

lì avv.

1. tam; tja:
ero lì ad aspettarti tam sem te čakal
vado lì e torno subito grem tja in se takoj vrnem
siamo ancora lì pren. še vedno smo tam (pri starem)

2. (podkrepitev) tam:
lì muoviti! ti tam, zgani se!

3. takrat, tedaj, tačas (temporalno):
e la cosa finì lì no, in tukaj se je zadeva končala
ero lì lì per rispondere ravno sem hotel odgovoriti
essere lì lì per pripravljati se na kaj
essere lì lì per piangere biti na tem, da se zjokaš

4.
di lì, da lì odtod
giù di lì približno, okoli

5.
per lì ondod
lì per lì sprva:
lì per lì rimasi interdetto sprva sem bil osupel

lȉle-m ȉle prisl.: za žene je lile-mile, osveta je za čovjeka za ženske je božanje, za moža je maščevanje; on oko nje sve lile-mile on okoli nje samo s sladkimi besedami

Linus (ali Linos) -ī, m (Λίνος; fen. ailanu = gr. αἴλινον = lat. aelinon [prim. et Linon in silvis idem pater „aelinon!“ altis dicitur invita concinuisse lyra O. (Amor. 3, 9, 23)] = „gorje nam“, tožba v Adonijevem (Adonisovem) bogočastju, od tod λίνος = žalostinka, Λίνος [= Ἄδωνις] oseba v grški mitologiji, povzeta po feničanskem Tamu [Thamus]) Línos. Po starejši bajki sin Apolona in muze Uranije, ki se je s svojim očetom spustil v tekmovalni boj, v katerem je bil ubit: Hyg., Mart. Po argivski bajki je sin Apolona in Psamate (Ψαμάϑη), hčere argivskega kralja Krotopa. Mati je v strahu pred svojim očetom Lina izročila ovčjemu pastirju, ki ga je skrivaj vzgojil med ovčjo čredo. Ko je odrastel, so ga raztrgali psi (pasji dnevi!), zaradi česar je poslal Apolon nad argivsko pokrajino pošast Pojno (Ποινή kazen, kuga), ki je materam ugrabljala otroke. V spomin na to so v Argih častili Lina (pooseb. pomlad) okoli pasjih dni s sprevodom in z žalostinko ter ob tej priložnosti pobijali pse (Sirius!): Stat. Po tebanski bajki je Linos sin Apolona in muze Terpsihore, izvrsten pevec in glasbenik, učitelj Orfeja in Herkula; slednji ga je ubil s kitaro, ker se je Linos rogal njegovemu slabemu igranju: V., O., Pr., Mart. — Apel. Línos = učitelj, ki ga trpinči njegov učenec: fiam, ut ego opinor, Hercules, tu autem Linus Pl.

ljȅto s (ijek.), lȅto s (ek.) poletje: babino, bablje ljeto lepi in topli jesenski dnevi; martinsko ljeto toplo in lepo vreme okoli martinovega; na kukovo ljeto ob svetem nikóli; Staro ljeto staro leto; Novo ljeto novo leto

ljubosumno prislov
1. (zaščitniško) ▸ féltékenyen, féltveNa ministrstvu za promet in zveze ljubosumno skrivajo identiteto prosilcev. ▸ A Közlekedési és Hírközlési Minisztérium féltékenyen titkolja a kérelmezők személyazonosságát.
Razume se, da so izdelovalci ur ljubosumno varovali svoje znanje kot poklicno skrivnost. ▸ Érthető, hogy az órakészítők szakmai titokként féltve őrizték az ismereteiket.

2. (zavistno) ▸ féltékenyen
Če le ne bi mestna tekmeca tako ljubosumno tekmovala med seboj, namesto da bi sodelovala. ▸ Bárcsak a város riválisai ne versengnének ennyire féltékenyen egymással az együttműködés helyett.
V košarko se je zaljubil, ko je kot gimnazijec na Loki ljubosumno opazoval vrstnike, kako spretno in strastno mečejo na koš. ▸ Akkor szeretett bele a kosárlabdába, amikor Lokában gimnazista korában féltékenyen figyelte a kortársait, milyen ügyesen és szenvedélyesen dobálnak kosárra.

3. (o ljubezni) ▸ féltékenyen
"Seveda, on ima svoje dekle," je ljubosumno razmišljala, "in nima časa za prijateljico." ▸ „Persze neki van csaja” – gondolta féltékenyen –, „és nincs ideje a barátnőjére.”
Kmalu se začne obešati Danielu okoli vratu, a Barbara ju le ljubosumno opazuje. ▸ Hamarosan Daniel nyakába csimpaszkodik, de Barbara csak féltékenyen figyeli őket.

lúč (-í) f

1. luce:
luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
neonske, plinske luči luci al neon, a gas
signalne luči luci segnaletiche
avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
stikalo za luč interruttore della luce
rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

4. (svetloba) luce:
dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
sončna luč luce solare, del sole
bleda, močna luč luce fioca, forte
mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

5. pren. redko lume:
on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
luč resnice la luce della libertà
luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

7. pren.
predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
iti z luči togliersi dalla luce
človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
zagledati luč sveta venire alla luce
prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
filoz. naravna luč luce naturale
rel. večna luč lampada perpetua
navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
gled. odrske luči luci della ribalta
avt. zavorne luči luci d'arresto
zelena, rdeča luč luce verde, rossa
utripajoča luč luce intermittente

lug² [lʌg]

1. prehodni glagol
vleči, vlačiti (along za seboj, about okoli)

2. neprehodni glagol
potegniti (at za kaj)

to lug at one's oars naporno veslati
figurativno to lug in(to) za lase privleči, neumestno kaj uvesti v razgovor