Franja

stīllō -āre -āvī -ātum (stīlla)

I. intr.

1. kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah (kapljaje, kapljajoč) padati, curljati, cediti se po čem, iz česa: Lucr., Lact. idr., vas, unde stillet lente aqua Varr., de viridi stillabant ilice mella O., nitido stillent unguenta capillo Tib., eodem ferro stillet uterque cruor Pr., per artus stillantis tabi saniem … sustulit Lucan., stillans sanies per vultus Sen. tr. Od tod adv. pt. pr. stīllanter po kaplj(ic)ah: Ambr.

2. (o stvareh, iz katerih ali po katerih se kaj cedi) curljati, kapljati, cediti se, mezeti, sluzeti iz česa; z abl.: Sen. tr. idr., culter stillans sanguine O., sanguine … stillantia (po nekaterih izdajah stellantia) sidera vidi O., stillabat Syrio … rore coma Tib., saxa … guttis manantibus stillent Lucr., sanguineis stillavit roribus arbor Lucan., stillaret paenula nimbo Iuv.; brez abl.: stillantem (sc. sanguine) pugionem tulit Ci., umida saxa, super viridi stillantia musco Lucr., ocellus stillans Iuv. krmežljavo (krmežljivo) oko, tollit stillantem … uvam Mart. sluzeči se čepek (= gnojni stržen v mandeljnih).

3. pren.: cernis … plumis stillare diem Stat. da je poln, aeque stillare illum nolo quam currere Sen. ph. da njegov govor kaplja = počasi teče. —

II. trans.

1. kaj kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah liti, po kaplj(ic)ah preli(va)ti, povzročiti, da kaj kap(lj)a ali teče po kaplj(ic)ah: stillabit amicis ex oculis rorem (solze) H., stillataque sole rigescunt de ramis electra O. z vej nakapani jantar, stillata cortice myrrha O. izcejena (scejena, nacedivša (scedivša) se) mira, Africa Hammoniaci lacrimam stillat Plin., stillatum lac Arn.

2. pren.: tuae litterae, quae mihi quiddam quasi animulae stillarunt Ci. ep. tvoje pismo, ki mi je nekoliko okrepilo (poživilo, osvežilo) življenjskega duha, stillavit in aurem exiguum de … Iuv. na uho je zašepetal.

straight¹ [stréit] pridevnik
raven, prem, premočrten; gladek (lasje); resen (obraz); pokončen; urejen, v redu, reden, na pravem mestu, v pravi višini; simetričen; direkten, neposreden
figurativno odkrit, pošten, iskren, preprost, nekompliciran
pogovorno zanesljiv, resničen (poročilo); dosleden
ameriško, sleng brezkompromisen; pravi, neponarejen, nepopačen, neizkrivljen, dobljen iz prvega vira; popoln; nerazredčen, čist brez vode (whisky itd.)

as straight as an arrow raven kot sveča
in a straight line v premi, ravni črti
straight angle iztegnjeni kot (180°)
straight arch lok v obliki obrnjene črke V
a straight back raven, neukrivljen (negrbast) hrbet
straight eye (dobra) mera na oko
straight face negiben, resen obraz
a straight fight poštena (nedogovorjena) borba
straight hair gladki lasje
a straight hit direkten zadetek
a straight knee ravno, neupognjeno koleno
straight legs ravne noge
a straight novel navaden (nekriminalen) roman
straight line matematika premica
straight speaking odkrito govorjenje
a straight tip sleng zanesljiv namig (nasvet), informacija iz prvega (zanesljivega) vira
a straight path ravna, prema steza
a straight race dirka, v kateri se udeleženci na vse pretege trudijo za zmago
a straight Republican ameriško, sleng brezkompromisen republikanec, republikanec skoz in skoz
the straight ticket ameriško pravi, uradni program stranke
accounts are straight računi so v redu
is everything straight? je vse v redu?
to keep a straight face resno se držati, zadržati smeh
to keep s.o. straight držati koga na uzdi
to put things straight spraviti stvari v red
to set one's papers straight spraviti v red svoje papirje
to set a room straight urediti, pospraviti sobo
to vote a straight ticket ameriško glasovati za nespremenjeno kandidatno listo

stretch² [streč]

1. prehodni glagol
raztegniti, raztezati, razvleči, (raz)širiti; iztegniti (roko itd.) (često out)
pretegniti (noge itd., o.s. se)
nategniti (vrv itd.), peti, razpeti (platno itd.); z natezanjem izgladiti
figurativno nategovati, silo delati, iti predaleč (v čem), prenapenjati, pretiravati, po svoje krojiti (pravico, zakon)
trgovina prekoračiti (kredit)
sleng obesiti, usmrtiti

2. neprehodni glagol
raztezati se, (raz)širiti se, segati; nategniti se; raztegniti se (rokavice), dati se raztegniti; potovati (to do)
figurativno pretiravati, lagati
pogovorno viseti, biti obešen

stretched iztegnjen, po dolgem
stretched spring napeta vzmet
to stretch one's arms iztegniti, pretegniti si roke
to stretch the credit prekoračiti kredit
to stretch s.o. on the ground z udarcem zrušiti koga na tla
to stretch one's legs stegniti noge
to stretch for miles milje daleč se raztezati (segati)
to stretch a pair of trousers dati hlače na natezalnik
to stretch a point figurativno iti predaleč, pretiravati (v čem)
I will stretch a point in your favour potrudil se bom, da vam bom šel na roko
to stretch one's principles delati silo svojim načelom
to stretch s.o. on the rack zgodovina razpeti koga za mučenje (na natezalnici)
to stretch a rope nategniti vrv
the rope has stretched vrv se je nategnila
to stretch the truth pretiravati, lagati
to stretch the wings razpeti krila
to stretch away out of sight razprostirati se, kakor daleč sega oko

sweep¹ [swi:p] samostalnik
pometanje, čiščenje, zamah z metlo; (krožna) kretnja, zamah; zavoj (reke, ceste), vijuga, krivina; razprostiranje, proženje
figurativno razsežnost; vplivno področje; obseg; doseg, domet; vršenje (vetra), šuštenje (obleke)
množina smeti; dolgo veslo (za veslanje stojé); ročica sesalke; (kartanje) dobitje vseh vzetkov, vseh nagrad
britanska angleščina pometač, dimnikar
pogovorno sweepstake(s)
stava, nagrada iz stav pri dirkah in igrah
figurativno umazanec
sleng čemernež, nejevoljnež

at one sweep z enim zamahom, udarcem; naenkrat
with a sweep of one's hand z močnim zamahom (svoje) roke
the sweep of Napoleon's genius širina Napoleonovega genija
beyond the sweep of the eye dljè kot seže oko
a wide sweep of plain razsežna ravnina
chimney sweep dimnikar
to give a sweep to the room pomesti sobo
to make a clean sweep of one's old furniture znebiti se starega pohištva
to make a clean sweep of the clerks odpustiti vse nameščence
to make a clean sweep of the table figurativno pomesti s čim, odpraviti kaj

sympathize [símpəɵaiz] neprehodni glagol
biti sorodne narave (temperamenta) (with z)
sočustvovati, izraziti svoje sočutje ali solidarnost, simpatizirati, solidarizirati se; ujemati se, strinjati se v mišljenju (with z)

to sympathize with s.o. izraziti komu svoje sožalje
I sympathize with you in your grief sočustvujem z vami v vaši žalosti
to sympathize with s.o.'s aims soglašati z nameni (s cilji) kake osebe
I sympathize with your joy pridružujem se vašemu veselju
a good eye often sympathizes with a diseased eye zdravo oko je često prizadeto od bolnega očesa

škílast, škílav bizco, bisojo, estrábico

škilasto oko ojo m bizco

škíliti loucher, avoir les yeux de travers, être bigle, avoir du strabisme

škiliti na eno oko, z enim očesom loucher d'un œil
škiliti za čim (figurativno) jeter des regards furtifs sur quelque chose, lorgner quelque chose

teleskopsk|i [ó] (-a, -o) teleskopisch; Teleskop- (amortizer der Teleskopstoßdämpfer, die Teleskopfederung, antena die Teleskopantenne, jambor der Teleskopmast, oko živalstvo, zoologija das Teleskopauge, opornik die Teleskopstütze, vodilo die Teleskopschiene)

teménski (-a -o) adj. anat., zool. del vertice:
astr. temenski krog cerchio zenitale
zool. temensko oko occhio parietale

terebrō -āre -āvī -ātum (terebra sveder, vrtalo iz terere) vrtati, prevrtati (prevrtavati), (pre)svedrati, prebosti (prebadati), navrtati (navrtavati), predreti (predirati): terebrato per rara foramina buxo, ut daret, effici, tibia longa sonos O., latebras uteri V., sanguinis terebratā prosilit aurā O. brizgne v curku po zraku, vitem Ca., Col., gemmam Vitr., ossa (sc. capitis) L. epit., mālum digito Suet., lumen (= oko) telo acuto V., digito salinum Pers. = gr. ἁλιὰν τρυπᾶν „solnik izvrtati s prstom“ = do zadnje mrvice (drobtinice) použiti (kazalec siromašnega življenja); pren.: ut terebrat! Pl. kako vrta! = kako me skuša pridobiti!

2. z vrtanjem (s svedranjem) narediti (napraviti), izvrtati, navrtati: foramen Vitr.

thumb¹ [əəm] samostalnik
palec (prst); palec rokavice

thumbs up! sleng izvrstno! odlično! sijajno!
a thumb ('s breadth) širina palca
as easy as kiss my thumb sleng, figurativno otročje lahek, otroška igra
rule of thumb merjenje na oko
he is under my thumb on je v moji oblasti, mora se mi pokoravati
his fingers are all thumbs figurativno on je zelo nespreten
to bite one's thumbs od jeze ali zadrege se ugrizniti v palec
to have (to hold) under one's thumbs imeti v svoji oblasti, v svojih pesteh
to travel ou the thumbs potovati z avtostopom
to turn the thumbs down figurativno obsoditi (koga)
to twirl one's thumbs palce vrteti (od dolgočasja), lenariti

tigrov (-a, -o) Tiger- (koža das Tigerfell, oko das Tigerauge)

tígrov (-a -o) adj. di, della tigre:
min. tigrovo oko occhio di tigre

toe¹ [tóu] samostalnik
prst na nogi; konica, kapica (čevlja, nogavice); sprednji del podkve, kopita
figurativno konec, kraj (predmeta); ojačano podnožje stebra, oboka itd.
množina, pogovorno noge

on one's toes pogovorno živ, živahen, uren, hiter
from top to toes od glave do pet
big (great) toe palec na nogi
little toe mezinec na nogi
the light fantastic toe šaljivo ples, plesanje
toe dance ples po konicah prstov
toe dancer plesalec, -lka po konicah prstov; baletnik, baletka
pointed toes koničaste kapice (čevlja)
toe weight v podkev privit ozobec
to tread on s.o.'s toes pogovorno stopiti komu na prste (na kurje oko); (u)jeziti ali (u)žaliti koga
to turn up one's toes sleng, figurativno umreti

train² [tréin]

1. prehodni glagol
vzgajati, vzgojiti, izobraziti, izučiti, (iz)šolati; izvežbati, (iz)uriti, (z)dresirati
vojska vežbati; nameriti (upon na)
šport trenirati
agronomija gojiti
zastarelo privlačiti, mamiti, zapeljati, ureči, začarati

2. neprehodni glagol
vaditi se, vežbati se, (iz)uriti se, izučiti se; trenirati (se), pripravljati se (for za)
pogovorno train it
potovati z železnico
ameriško, pogovorno biti razposajen, divji

a trained nurse izučena (diplomirana) medicinska sestra (bolničarka)
the trained eye of the detective izurjeno oko detektiva
he is over-trained on je pretreniran
he was trained for the ministry bil je izšolan za duhovnika
to train a dog to beg (z)dresirati psa, da prosi
to train from London to Brighton pogovorno peljati se z vlakom iz Londona v Brighton
she has well-trained children ona ima dobro vzgojene otroke
to train a vine over a wall namestiti trto, da pleza in raste po zidu
I'll train it while you tramp it pogovorno jaz se bom peljal z vlakom, medtem ko boš ti pešačil

tread^*2 [tred]

1. neprehodni glagol
stopati, korakati, iti, hoditi; neposredno slediti

2. prehodni glagol
iti po, stopiti (na), gaziti, tlačiti; krčiti, utreti (pot); plesati (ples); pohoditi, pogaziti, zmečkati; naskočiti

to tread on s.th. stopiti na, pohoditi kaj
to tread on s.o's corns (toes) stopiti komu na kurje oko (na prste)
(to seem) to tread on air figurativno plavati na oblakih, biti ves iz sebe od veselja
to tread the stage (the boards) iti med gledališke igralce, nastopiti na odru
do not tread on the grass! ne hodite po travi!
to tread (as) on eggs iti kot po jajcih, figurativno ravnati, postopati oprezno
to tread on s.o.'s he heels biti komu za petami
to tread a hen naskočiti kokoš (o petelinu)
to tread grapes tlačiti grozdje
he will tread in his father's footsteps šel bo po očetovih stopinjah
to tread lightiy nastopati oprezno
to tread on s.o.'s neck figurativno imeti koga v popolni oblasti
to tread a measure plesati
to tread a path utreti si pot
to tread the room stopati po sobi
to tread under foot pogaziti
to tread warily oprezno postopati
to tread water držati se pokonci hodeč v vodi

trichiasis -is, f (gr. τριχίασις) trihíaza (= obrnitev trepalnic navznoter), očesna bolezen, pri kateri trepalnice nepravilno rastejo navznoter proti zrklu in tako dražijo in vnemajo oko: Veg.

tŕsen de vid

trsni list hoja f de vid
trsni kol rodrigón m
trsni nož podadera f
trsno oko yema f de la vid

truncō -āre -āvī -ātum (truncus -ī)

1. sekati, odsekati (odsekavati), obsekati (obsekavati), pohabiti (pohabljati), (o)krniti, odrezati (odrezovati, odrezavati), obrezati (obrezovati, obrezavati): Hier. idr., simulacra, statuas L., partem corporis Iust., caput Lucan., frontem Sil. vzeti oko, truncato ex volneribus corpore T., truncat holus foliis O. obere; pesn.: aquas Cl. ovirati, heroos gressu tenores Stat. šestomere skrčiti v petomere = heksametre skrčiti v pentametre.

2. evfem. = (po)sekati, pobi(ja)ti, (po)moriti: maiore aliorum vi truncabantur T., cervos Val. Fl.

tuerto pretekli deležnik od torcer; kriv, vegast; enook; škilast; slep (okenska polovica)

ser tuerto del ojo izquierdo le na desno oko videti; škiliti z levmi očesom
tuerto m enookec, škilavec; krivica
a tuerto o a derecho, a tuertas o a derechas po pravici ali po krivici
deshacer (ali enderezar) tuertos (ali entuertos) poravnati krivice