Franja

whip away prehodni glagol
odgnati, pregnati; hitro odstraniti; pobrisati (from the table z mize)

отлучаться, отлучиться odstranjevati se, odstraniti se, oditi

стравливать, стравить

1. (na)ščuvati drugega proti drugemu; za krmo (po)rabiti, popasti (travo); (po)tratiti; z jedko tekočino odstraniti (bradavico);

2. (mor.) popuščati, popustiti nekoliko (vrv); izpuščati, izpustiti (zrak, paro)

absenter [-te]

s'absenter odstraniti se (za kratek čas), stran iti; iti na potovanje, izostati od
je m'absenterai de Paris du 10 au 15 mai ne bo me v Parizu, odsoten bom v dneh 10. do 15. maja

aceton samostalnik
1. kemija (kemijska spojina) ▸ aceton
2. neformalno (odstranjevalec laka za nohte) ▸ aceton

amygdale [ami(g)dal] féminin, anatomie mandelj

être opéré des amygdales biti operiran na mandeljnih
enlever les amygdales à quelqu'un komu mandeljne odstraniti

apn|o srednji spol (-a …) der Kalk, -kalk (gašeno Löschkalk, klorovo Chlorkalk, negašeno Ätzkalk, talilniško Hüttenkalk, žgano Branntkalk)
ki vsebuje apno kalkhaltig
ki ne vsebuje apna kalkfrei
odstraniti apno entkälken
gnojenje z apnom die Kalkdüngung
pobeliti z apnom zidove: kalken

assurance [əšúərəns] samostalnik
zagotavljanje, trditev; zavarovanje, jamstvo; zaupanje, pogum, samozavest; nesramnost, predrznost

to make assurance double sure odstraniti tudi najmanjši sum
assurance of manner samozavestno obnašanje
air of assurance drzen videz

beliti, beliti¹ [é] (belim) pobeliti (narediti belo) bleichen, bläuen; zidove: streichen, weißigen, tünchen; (odstraniti skorjo) entrinden
figurativno beliti, beliti si glavo (zaradi) sich den Kopf zerbrechen (über)
ne beliti si glave (zaradi) sich kein Kopfzerbrechen machen (über)

bezgavka samostalnik
ponavadi v množini (del telesa) kontrastivno zanimivo ▸ nyirokcsomóPri otrocih in mladih odraslih bolnikih se pogosto opazijo povečane bezgavke po vsem telesu. ▸ A gyermekeknél és a fiatal felnőtt betegeknél gyakran megfigyelhetők megnagyobbodott nyirokcsomók az egész testen.
Že čisto navaden prehlad povzroči pri otroku povečanje bezgavk v vratu. ▸ A gyerekeknél már egy egészen egyszerű megfázás is kiválthatja a nyaki nyirokcsomók megnagyobbodását.
Na mestu okužbe pogosto pride do povečanja bezgavk, ki se pojavi od sedem do deset dni po nastanku razjede. ▸ A fertőzés helyén gyakran előfordul a nyirokcsomók megnagyobbodása, mely a fertőzés kialakulásától számított hét-tíz napon belül jelentkezik.
Povezane iztočnice: varovalna bezgavka

bocca f

1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati

3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu

4. voj.
bocca da fuoco top

5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo

6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje

8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori

buldožer samostalnik
1. (stroj) ▸ buldózer, dózerProtestniki so se nad barikade spravili z buldožerji. ▸ A tüntetők buldózerekkel estek neki a barikádoknak.
Buldožerji so vse zravnali z zemljo. ▸ A buldózerek mindent a földdel tettek egyenlővé.

2. (o moči in odločnosti) ▸ buldózer
V projekte, ki jih prevzame, se zažene kot buldožer. ▸ Buldózerként veti bele magát a vállalt projektekbe.
Imel sem širok in natančen stranski zamah in samo buldožer bi prenesel moj levi direkt. ▸ Széles és pontos oldalsó lendítésem volt, és csak egy buldózer bírta volna ki a bal egyenesemet.
Je divja in jo je težko obvladovati, je pravi buldožer! ▸ Vad és nehezen kezelhető, igazi buldózer!

bump² [bʌmp]

1. prehodni glagol
udariti, treščiti, močno suniti, zadeti, raniti; prehiteti (čoln pri tekmi)
ameriško, sleng obstreljevati

2. neprehodni glagol (against, on)
zaleteti se; suvati; drdrati (voz); bukati (kot bukač) (from)
izriniti

bump race veslaška tekma med univerzama Oxford in Cambridge
to bump off ameriško, sleng nasilno odstraniti, ubiti

cavare v. tr. (pres. cavo)

1. vzeti, jemati ven; izvleči; izkopati; izdreti, izdirati (tudi pren.):
cavare pietre, metalli kopati kamen, rudo
cavare un dente izdreti zob
cavare brani da un libro vzeti, jemati, iztrgati odlomke iz knjige
cavare sangue puščati kri:
cavare sangue da una rapa, da un sasso zahtevati nemogoče
cavare di testa zbiti iz glave
non cavare un ragno dal buco pren. v ničemer ne uspeti
cavarsi gli occhi na smrt se skregati, prerekati se
cavarsi gli occhi sui libri pren. veliko brati

2. sneti, snemati (tudi pren.):
cavare la giacca sleči suknjič
cavare le scarpe sezuti čevlje
cavare le macchie odstraniti madeže
cavarsi la fame, la sete najesti se; napiti se, odžejati se
cavarsi una voglia utešiti željo, zadostiti želji
cavarsela pren. znajti se; odnesti jo

crasse [kras] adjectif umazan; grob; vieilli gost, sluzast; féminin nesnaga, umazanija; žlindra; marine, familier megla; figuré grdobija, svinjarija

ignorance féminin crasse groba, nedopustna nevednost
faire une crasse à quelqu'un komu jo grdó zagosti
enlever la crasse odstraniti umazanijo

débarquer [debarke] verbe transitif izkrcati; razkladati, iztovoriti; figuré odstaviti, znebiti se; verbe intransitif izkrcati se; izstopiti (de iz); dospeti; prenehati biti član ladijske posadke (o mornarju)
masculin:

au débarquer pri prihodu
débarquer un ministre incapable odstraniti, odstaviti nesposobnega ministra
il s'est fait débarquer odstavili so ga, znebili so se ga
(familier) débarquer chez quelqu'un nenadoma prispeti, priti h komu

dégorger [degɔrže] verbe transitif bruhati; izplakniti; technique očistiti; familier nazaj dati; verbe intransitif od-, iztekati se

se dégorger izprazniti se, izli(va)ti se; splahneti (oteklina)
faire dégorger un poisson odstraniti iz ribe okus po blatu
faire dégorger des concombres odstraniti vodo iz kumar
dégorger du cuir čistiti, izpirati usnje
dégorger un évier odmašiti lijak

dēmō -ere dēmpsī dēmptum (dē in emō)

1. sne(ma)ti, odvze(ma)ti, vzeti (jemati) iz (s) česa: barbam Ci., Suet., caput Q., Ci. ali caput gladio Cu. ali caput statuae Suet. sneti, odsekati, odbiti, tragula dempta C., iuga d. bobus H., vincula L., armamenta L. (navt.) sneti (naspr. tollere), demptis armis Cu. Od kod? s samim abl.: popum, fetus arbore, cacumine nidum O.; s praep.: secures de fascibus Ci., id (vinum) de viti Varr., clipea de columnis L., fetus ab arbore, sucum a vellere O., pomum ex arbore Ca., e suis humeris amictus O., unionem ex aure altera Val. Max.; pren.: deme supercilio nubem H., d. alicui molestiam Ter., sollicitudinem Ci., alicui servitutem S. fr., necessitudinem S. vzeti, odstraniti, maerorem Lucr., curas V., metum Ter., O., metum fratris (pred bratom) L., et praetori et consilio haud mediocre onus demptum erat de Scipione cognoscendi L., dempto auctore L. ne glede na … , dempto fine O. brez konca, furto silentia d. O. = tatvino razkriti; z ACI = ne prizna(va)ti, ne privoliti v kaj: si demas velle iuvare deos O.

2. occ. od celote del odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati): Pl., Lucr., unde unā unciā demptā deunx Varr., d. de capite (od vsote) medimna DC Ci., cum aliquid … additur aut demitur Ci., partem solido d. de die H., illi quos tibi dempserit adponet annos H., d. de stipendio equitum aera N., exiguum pleno de mare demat aquae O., d. aliquid ex cibo, minimum ex osse Cels.; pren.: curasti, ut plus additum ad memoriam nominis nostri, quam demptum de fortuna videretur Ci., plus enim dignitatis … detractum est … quam virium … demptum patribus L., si quid ad eas (leges) addi, demi, mutari vellent L., si quid eā (morte meā) vobis incommodi demitur S. fr., suae demptum gloriae existimans, quidquid cessisset (je pripadlo) alienae Cu.; subst. pt. pf.: ut demptum de vi magistratus populi libertati adiceret L.

dérangement [derɑ̃žmɑ̃] masculin motenje, motnja; nered, zmešnjava; razmajanost

dérangement du corps, intestinal prebavna motnja, driska
dérangement d'esprit duševna zmedenost
dérangement de réception (téléphonie, télégraphie, télévision) motnja pri sprejemu
dérangement de service zastoj v obratovanju
causer, occasionner des dérangements povzročiti motnje
(re)lever un dérangement odstraniti motnjo
la ligne (téléphonique) est en dérangement telefonska linija je pokvarjena

dériver [-ve] verbe transitif odvesti, odvajati (vodo); grammaire, mathématiques izpeljati

él odcepiti; odstra-niti zakovice; verbe intransitif izhajati, izvirati, prihajati iz; oddaljiti se od svoje smeri (ladja, letalo); figuré biti brez volje, zapustiti se; oddaljiti se od predmeta
dériver un cours d'eau odvesti vodotok
ce mot dérive du latin ta beseda prihaja iz latinščine
vous dérivez sans cesse neprestano se oddaljujete od predmeta