Franja

Zadetki iskanja

  • pīlum -ī, n (osnovna obl. *pi(n)slom iz pīnsere phati; prim. gr. πίσσω, πτίσσω)

    1. možnarski kij, možnarsko tolkalo, možnarski tolkač: Ca., Plin.

    2. metaf. metalno kopje rimske pehote, 2,5 m dolgo, z lesenim držalom in dolgo železno konico: Ci., L. idr., pila conicere, mittere, emittere C., pila muralia C. kopja, z obzidja metana na oblegovalce, pila Horatia L., Pr. horacijska kopja, kopja Horacijev (neki prostor v Rimu ob Foru, kjer so na stebru visela kopja Horacijev; prim. pīla2); preg.: pilum inicere alicui Pl. začeti boj s kom.
  • Platō(n) -ōnis, acc. -ōna, m (Πλάτων) Pláton

    1. slavni grški filozof (427—347), Sokratov učenec, ustanovitelj akademske filozofske šole: Ci. idr.; pl. Platones Gell. možje, kot je bil Platon. Od tod adj. Platōnicus 3 (Πλατωνικός) Plátonov, plátonski: ideae Sen. ph., subtilitas Plin., philosophus Gell. platonik, platonovec; metaf.: homo Ci. mislec kakor Platon (= globok mislec); subst. Platōnicī -ōrum, m platóniki, Plátonovi privrženci, pristaši Plátonove filozofske šole: Ci. idr. Platōnica -ōrum, n Plátonovi nauki, Plátonova (učna) pravila (doktrina): philosophum quendam sibi exposuisse nonnulla Platonica Aug.

    2. neki epikurejec iz Sard: Ci. ep.

    3. neki Aleksandrov vojskovodja: Cu.
  • Plūtō in Plūtōn -ōnis, m, acc. -ōna H. (Πλούτων) Plúton, bog in kralj podzemlja, soprog Prozerpine, Jupitrov in Neptunov brat: V., H. idr. Adj. Plūtōnius 3 Plútonov = podzemeljski: domus H. = grob, coniux (= Proserpina) Prud.; subst. Plūtōnia -ōrum, n (sc. loca) Plútonsko (Plutónija), neki nezdrav kraj v Aziji, menda v Lidiji, kjer je bilo (kot omenja Strabon) Plutonovo svetišče: Ci.
  • podnasloviti glagol
    1. (dati delu ime) ▸ alcímmel ellát
    delovno podnasloviti ▸ munkacímet ad neki
    podnasloviti priročnik ▸ kézikönyvet alcímmel ellát
    podnasloviti članek ▸ cikket alcímmel ellát
    podnasloviti knjigo ▸ könyvet alcímmel ellát
    Okroglo mizo so podnaslovili Vpliv reforme na študente. ▸ A kerekasztal-beszélgetés alcíme: A reform hatása a hallgatókra.
    Francoski avotor je knjigo podnaslovil: Knjiga o branju. ▸ A francia szerzők a könyvet a Könyv az olvasásról alcímmel látták el.

    2. (o prevodu) ▸ feliratoz
    V vsem tem času se je zgodilo veliko filmov. Nekaj sem jih prevedla, še več samo podnaslovila. ▸ Ez alatt az idő alatt számos film keletkezett. Néhányat lefordítottam, a többségét viszont csak feliratoztam.
    Nagrajeni film na stroške evropskega parlamenta podnaslovijo v vseh 23 jezikov EU. ▸ A díjazott filmet az EU mind a 23 nyelvén feliratozzák az Európai Parlament költségén.

    3. (dodati oznako) ▸ titulál
    Bernhard je dramo podnaslovil kot komedijo o nemški duši. ▸ Bernhard a drámát a német lélekről szóló komédiának nevezte.
    Mikeln je svoje gledališko besedilo podnaslovil kot ljudsko igro v treh dejanjih. ▸ Mikeln a színházi szövegét háromfelvonásos népszínműnek titulálta.
  • Polydamās -antis, acc. -anta, m (Πολυδάμας) Polidamánt

    1. Trojanec, Hektorjev prijatelj, Pantojev sin: Pr., O., Pers.

    2. neki atlet: Val. Max. Od tod Polydamantēus 3 Polidamántov, polidamántski, polidamantéjski: arma Sil.

    Opomba: Po dor. Πωλυδάμας merijo pesniki Pōlyd … ; nekateri starejši izdajatelji se po ohranjenih rokopisih in po jon. obl. Πουλυδάμας odločajo za Pulydamas.
  • polygrammos -on (gr. πολύγραμμος) mnogoprogast (o neki vrsti jaspisa): Plin.
  • polytrichon -ī, n in polythrix -trichos, f (gr. πολύτριχον, πολύϑριξ)

    1. bot. venerini lasci, starejše práprotica: Plin.

    2. (v obl. polythrix) polítriks, neki nam neznan dragulj: polythrix in viridi capillaturam ostendit, sed defluvia comarum facere dicitur Plin.
  • pôsel travail moški spol , œuvre ženski spol , affaire ženski spol , occupation ženski spol , tâche ženski spol , besogne ženski spol , métier moški spol , entreprise ženski spol , marché moški spol , fait moški spol , soin moški spol , fonction ženski spol

    argo boulot moški spol, business moški spol; (služabnik) serviteur moški spol, domestique moški spol
    posli les affaires ženski spol množine; (služinčad) les domestiques moški spol množine, le personnel de service
    posli gredo dobro les affaires vont bien
    devizni posli commerce moški spol de devises, transaction ženski spol (ali opération ženski spol) de change
    gospodinjski posli soins du ménage (ali domestiques)
    odpravnik poslov chargé moški spol d'affaires
    postranski posel métier moški spol d'appui
    tekoči posli affaires courantes
    terminski posel marché (ali opération ženski spol) à terme
    vesten, korekten v poslih scrupuleux en affaires
    izvrševanje, opravljanje tekočih poslov expédition des affaires courantes
    brigati se za svoje posle (familiarno) s'occuper de ses oignons
    vsakemu dodeliti posel assigner une tâche à chacun
    imeti posla s kom avoir affaire à quelqu'un
    imeti mnogo posla avoir fort à faire
    izvršiti svoj posel remplir sa tâche
    kaziti posel gâcher le métier
    (na) hitro opraviti kak posel expédier une tâche
    opravljati svoje običajne posle vaquer à ses occupations habituelles
    dobro opravljati svoj posel bien faire son métier
    potovati po poslih voyager pour affaires
    prevzeti posle entrer en fonction(s)
    spustiti se v neki posel s'engager dans une entreprise
    vežbati koga v poslih rompre quelqu'un aux affaires
    nimam nobenega posla s to stvarjo je ne suis pour rien dans cette affaire
  • posvetíti (religija) bénir, sacrer, consacrer, sanctifier ; (nameniti) donner, dévouer, vouer ; (knjigo) dédier, dédicacer

    posvetiti se s'adonner, se vouer, consacrer son temps à, se dévouer, se donner, se destiner
    posvetiti cerkev (religija) consacrer (ali bénir, dédier) une église
    posvetiti duhovnika (religija) ordonner un prêtre
    posvetiti pozornost čemu prêter attention à quelque chose
    posvetiti svoja prizadevanja splošni koristi dédier ses efforts à l'intérêt public
    posvetiti škofa (religija) sacrer un évêque
    posvetiti svojo skrb čemu appliquer tous ses soins à quelque chose
    posvetiti mnogo ur učenju pâlir sur les livres
    namen posvečuje sredstva la fin justifie les moyens
    posvetiti se čemu se consacrer (ali se destiner) à quelque chose
    posvetiti se neki stvari servir une cause
    posvetiti se stvari z dušo in telesom se dévouer corps et âme à une cause
    posvetiti se študiju se vouer (ali se consacrer, s'adonner) à l'étude
    popolnoma se posvetiti svojim otrokom se consacrer entièrement à ses enfants
  • pošteno prislov
    1. (v veliki meri; precej) ▸ tisztességesen, derekasan, alaposan
    pošteno se namučiti ▸ derekasan kifárad
    pošteno se potruditi ▸ derekasan igyekezik
    pošteno se utruditi ▸ derekasan elfárad
    pošteno prestrašiti ▸ derekasan megijeszt
    pošteno razjeziti ▸ derekasan felbosszant
    pošteno se najesti ▸ tisztességesen teleeszi magát
    pošteno se zmotiti ▸ alaposan téved
    pošteno se opeči ▸ alaposan megégeti magát
    pošteno jezenkontrastivno zanimivo nagyon mérges
    pošteno lačenkontrastivno zanimivo nagyon éhes
    pošteno nahruliti ▸ alaposan lehord

    2. (moralno ustrezno) ▸ tisztességesen, becsületesen
    pošteno plačati ▸ tisztességesen fizet
    pošteno zaslužiti ▸ tisztességesen keres
    pošteno delati ▸ tisztességesen dolgozik
    pošteno živeti ▸ becsületesen él
    pošteno opraviti ▸ tisztességesen elvégez
    pošteno ravnati ▸ tisztességesen viselkedik
    pošteno priznati ▸ becsületesen bevall
    Čeprav je prodajalcu pošteno plačala avto, ga nima več. ▸ Bár tisztességesen kifizette az eladónak az autót, már nincs meg neki.
  • pot|ovati1 (-ujem) reisen, umherreisen, auf Reise sein; (domov heimreisen, naprej weiterreisen, okoli/naokoli herumreisen, po neki deželi ein Land bereisen, tja, do cilja hinreisen, za kom/čim (jemandem) nachreisen)
    veliko potovati umfangreiche Reisen unternehmen
    potovati od kraja do kraja artisti, pevci: tingeln
    potovati skozi auf der Durchreise sein, durchreisen
    potovati z ladjo eine Schiffsfahrt unternehmen
    rad potovati reiselustig sein
  • prasinus 3 (gr. πράσινος)

    I. česnovozelen, česna(s)tozelen: color Plin., pila, fascia Petr., viriditas Cass.; subst. prasinus -ī, m prázin = „česnovozelenec“, neki drag kamen, smaragd ali kremen: Cass., Cypr.

    II. sodeč k česnovozeleni (česna(s)tozeleni) stranki (dirkačev): factio, agitator Suet.; subst. prasinus -ī, m dirkač (dirkalec) česnovozelene (česna(s)tozelene) stranke: de prasino conviva loquatur Mart.
  • prasius 3 (gr. πράσιος) česnovozelen, česna(s)tozelen; subst.

    1. prasius -iī, m prázij, neki zeleni drag kamen: Plin.

    2. prasium (prasion) -iī, n bot. neka rastl. navadna črna meta, navadni somrak, klaš (Marrubium vulgare Linn.): Plin.
  • pratica f

    1. praksa:
    mettere in pratica uresničiti, udejaniti
    in pratica praktično, dejansko

    2. praksa, dejavnost; opravljanje poklica; uvajanje v delo:
    pratica religiosa (običajna) molitev, pobožnost

    3. izkušnja, vaja, spretnost; seznanjenost:
    i giovani non hanno pratica della vita mladi nimajo življenjskih izkušenj
    avere pratica di un luogo poznati neki kraj

    4.
    pratiche pl. postopek:
    sono in corso le pratiche per l'acquisto della casa v teku je postopek za nakup hiše
    pratiche illecite (abortive) nedovoljen (abortiven) poseg
    pratiche occulte spiritizem, spiritistične seje; ekst. admin. dokumenti, zadeva:
    occuparsi di una pratica ukvarjati se (s, z), voditi zadevo

    5. navt. dovoljenje (sanitarne inšpekcije) za privez, izkrcavanje
    PREGOVORI: val più la pratica che la grammatica preg. praksa je boljša od teorije
  • prijátelj ami moški spol, (familiarno) copain moški spol

    kot prijatelj en ami
    bližnji, zaupen prijatelj ami intime
    velik prijatelj grand (ali bon) ami
    med prijatelji entre amis
    prijatelj Francozov francophile moški spol
    prijatelj glasbe amateur moški spol de musique, ami de la musique
    hišni prijatelj ami de la maison
    prijatelj iz mladosti ami d'enfance
    prijatelj narave ami de la nature
    prijatelj umetnosti amateur d'art
    to je neki moj prijatelj c'est un de mes amis
    biti prijatelj s kom être bien avec quelqu'un, faire bon ménage avec quelqu'un
    pridobiti si prijatelje se faire des amis
    nisem prijatelj piva je n'aime pas la bière
    čisti računi, dobri prijatelji les bons comptes font les bons amis
  • prijátelj amigo m

    kot prijatelj como amigo
    velik prijatelj amigo íntimo, fam amigote m, Arg amigazo m
    zaupen prijatelj amigo íntimo (ali de confianza)
    neki moj prijatelj un amigo mío; uno de mis amigos
    dragi prijatelj! ¡amigo mío!, (v pismu) querido amigo, estimado amigo mío
    hišni prijatelj amigo de (la) casa
    prijatelj iz mladosti amigo de la infancia
    prijatelj narave amante m de la naturaleza
    med prijatelji entre amigos
    biti (dober) prijatelj s kom ser (muy) amigo de alg
    biti prijatelj česa ser amigo de a/c
    smo (dobri) prijatelji somos (buenos) amigos
    prijatelj glasbe amante m de la música, aficionado m a la música
    prijatelj umetnosti aficionado m a las artes, amigo m del arte
    ostanemo stari prijatelji (seguimos) tan amigos como siempre
    v sreči imaš mnogo prijateljev en tiempo de higos, no faltan amigos
  • prilagájati (-am) | prilagodíti (-ím)

    A) imperf., perf. adattare, adeguare, conformare, commisurare; uniformare; intonare:
    prilagajati (uskladiti) plače adeguare i salari
    prilagajati načelo neki ideji conformare un principio a un'idea
    prilagajati barve intonare i colori
    prilagajati standardom standardizzare; adeguare, conformare agli standard

    B) prilagájati se (-am se) | prilagodíti se (-ím se) imperf., perf. refl. adattarsi, adeguarsi, conformarsi, uniformarsi:
    prilagoditi se mrazu, vročini adattarsi al freddo, al caldo
    prilagoditi se času, okolju, razmeram adeguarsi, conformarsi al tempo, all'ambiente, alle condizioni
    prilagoditi se veljavnim družbenim normam uniformarsi alle norme sociali vigenti
  • pritlikavec samostalnik
    1. lahko izraža negativen odnos (oseba s telesno okvaro) ▸ törpe, törpenövésű [ember]
    grbavi pritlikavec ▸ púpos törpe
    dvorni pritlikavec ▸ udvari törpe
    označiti za pritlikavca ▸ törpének minősít
    V družini je najstarejši med petimi otroki in edini pritlikavec. ▸ A családban az öt gyermek közül ő a legidősebb és az egyetlen törpenövésű.

    2. (kar je majhno ali nepomembno) ▸ törpe, töpörtyű
    O Evropski uniji lahko trdimo, kar smo v preteklosti govorili o Nemčiji: je ekonomski velikan in politični pritlikavec. ▸ Az Európai Unióról ugyanazt állíthatjuk, mint a múltban Németországról: hogy gazdasági óriás és politikai törpe.

    3. (o zvezdah) ▸ törpecsillag
    Rdeči pritlikavec je hladnejši kot Sonce, planetova orbita pa je manjša od Zemljine. ▸ A vörös törpecsillag hidegebb a Napnál, a bolygó pályája pedig szűkebb a Földénél.

    4. (pravljično bitje; škrat) ▸ manó, törpe
    V prvi različici pa se Krpan po odhodu z Dunaja sreča s kraljem pritlikavcev, ki mu pomaga rešiti kraljestvo. ▸ Az első változatban, miután elhagyta Bécset, Krpan találkozik a törpekirállyal, aki segít neki megmenteni a királyságot.
    Spomnil se je svojih prijateljev, gozdnih pritlikavcev, in je odšel k njim, da bi mu pomagali. ▸ Eszébe jutottak a barátai, az erdei manók, és elment hozzájuk segítségért.

    5. (o majhni rasti, pasmi) ▸ törpe
    Za pritlikavce nasploh velja, da so izredno učljivi in pametni psi. ▸ A törpekutyákra általánosan érvényes, hogy kivételesen tanulékonyak és okosak.
  • privé, e [prive] adjectif zaseben, privaten; neslužben

    en privé zasebno
    privé de brez
    en tant que personne privée kot navaden državljan
    à titre privé zasebno, kot zasebnik; masculin zasebno življenje; zasebni sektor
    droit masculin privé zasebno pravo
    école féminin privée zasebna šola
    entreprise féminin privée zasebno podjetje
    homme masculin privé zasebnik
    propriété féminin, voie féminin privée zasebna lastnina, zasebna pot
    vie féminin privée zasebno življenje
    prendre un emploi dans le privé vzeti službo v zasebnem sektorju
    le souverain a séjourné à titre privé dans un pays étranger vladar je kot zasebnik bival v neki tuji deželi
  • prodromus -ī, m (gr. πρόδρομος)

    1. „predtekač“, predhodnik, (pred)glasnik, predvestnik, sel, napovedník, znanilec, napovedovalec: Pompeiani prodromi Ci. ep. Pompejevi zastopniki, opravniki, poselniki, agenti.

    2. metaf.
    a) prodromi „predhodniki“, neki severoseverovzhodni vetrovi, ki vejejo 8 dni pred vzhodom ozvezdja Veliki pes: Ci. ep., Col. Plin., Ap., Amm.
    b) bot. predhodnik, neka zgodnja vrsta smokev: Plin.