Franja

diente moški spol zob; zareza, škrbina

diente canino, diente angular očnjak (zob)
diente incisivo sekalec
diente de juicio modrostni zob
diente de leche, diente caduco mlečni zob
diente de león regrat
diente molar kočnik
diente postizo umeten zob
dar diente con diente z zobmi šklepetati; tresti se od strahu
estar a diente (s) biti zeio lačen
hincar (echar) el diente gristi, ugrizniti; lotiti se; obrekovati
meter el diente en a/c upati si lotiti se česa
tener buen diente biti dober jedec
no tener para (untar) un diente ničesar ne imeti za pod zob
dientes pl čekani
risa de dientes hinavski nasmeh
aguzar los dientes jezik brusiti
alargársele a uno los dientes pohlepno kaj želeti
crujirle (rechinarle) a uno los dientes z zobmi škrtati, zelo jezen biti
echar dientes zobe dobivati (otrok)
eso no me entra de los dientes adentro to me nič ne mika
traer (tener) a uno entre dientes koga v želodcu imeti
a regaña dientes z nevoljo, nerad

difference [dífrəns] samostalnik (between)
razlika, razloček; spor, prepir
matematika ostanek

to split the difference sporazumeti, spraviti se
it makes no difference nič ne de
to have differences ne se strinjati
it makes all the difference in the world to je zelo pametno

diffindō -ere -fĭdī -fissum

1. razcepiti (razcepljati), (raz)klati, razbi(ja)ti, razdeliti (razdeljevati): mālos Enn., vitem Ca., ramum Varr., semen, saxum Ci., terram Lucr., tempora (senci) plumbo V., tempora Suet., ratem H., cornum Cat.; pren.: diffidit urbium portas muneribus H. odprl si je vrata … s podkupnino.

2. pren.
a) equidem nihil hinc diffindere possum H. jaz res ne morem nič od tega odcepiti = tvojemu mnenju moram res povsem pritrditi, suadelis addens cuneum, qui … servi tenacitatem violenter diffinderet Ap. ki naj bi … razdrobil.
b) occ. α) čas razdeliti (razdeljevati): diem somno Varr. opoldne, po obedu zadremati. β) jur. diem diffindere Gell. sodno razpravo prekiniti in jo preložiti na drug dan; od tod: ei … triste omen diem diffidit L. mu je skazilo dan, da je moral razpravo preložiti.

dime [daim] samostalnik
ameriško kovanec 10 centov

to have dollars and dimes biti premožen
dime novel cenen, malovreden roman
not to care a dime nič ne marati
pogovorno a dime a dozen skoraj zastonj

dine [dain] neprehodni glagol & prehodni glagol
kositi, večerjati; gostiti s kosilom ali večerjo

to dine on imeti za kosilo ali večerjo
to dine with Duke Humphrey ne imeti nič jesti, stradati
to dine off (ali on) cold meat imeti za kosilo (večerjo) hladno meso
to dine with s.o. jesti pri kom
to dine out kositi zunaj doma; sleng iti lačen spat

Dios, dios moški spol bog, stvarnik, božanstvo, božja podoba

(dios) malik
Dios delante, Dios mediante z božjo pomočjo
hablar con Dios moliti
a la buena de Dios odkritosrčno; na slepo
como dios popoln, dovršen
la injusticia clama a dios krivica vpije do neba
dar por dios vbogajme dati
dios dirá to je v božjih rokah
sin encomendarse a dios ni al diablo brez premisleka, smelo; meni nič tebi nič
llueve de dios močno dežuje
pedir (ir) por dios beračiti
lo sabe todo dios vsak to ve
dios le tiene de su mano bog mu pomagaj
¡dios nos libre! bog nam pomagaj! bog varuj!
¡a dios! zbogom!
¡a dios, y veámonos! skoraj na svidenje!
¡ay dios! moj bog!
¡quiera dios! bog daj!
¡vaya con dios! zbogom! bog daj! nehajte s tem! še v sanjah ne!

dire*² [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti

en dire k temu reči, meniti
à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
à ce qu'on dit menda
aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
autrement dit z drugimi besedami
pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
pour tout dire kratko in malo, skratka
proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
sans dire mot brez besede
disons (commerce) z besedami
disons-le priznajmo (si) to
dis, dites? kajnèda?
vous dites? kako, prosim?
dites donc! čujte vi!
à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
dit-on (tako) pravijo, baje, menda
c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
c'est bientôt dit to je lahko reči
cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
vous l'avez dit tako je (to)
c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
tout n'est pas encore dit to še ni vse
ce qui est dit est dit pri tem ostane
il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
(et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
c'est à dire to se pravi
cela va sans dire to se samo po sebi razume
ce sont des on dit to so prazne govorice
qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
dire l'avenir napovedati bodočnost
dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
dire un (petit) mot reči besedo
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
cela veut dire to pomeni, to se pravi
cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
(y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
avoir beau dire zaman govoriti
vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj

disimulado spačen, hlinjen, potuhnjen, zahrbten; prikrit

a lo disimulado, a la disimulada prikrito, potuhnjeno
hacer la disimulada delati se, kot da nič ne vidimo

disociirati glagol
1. kemija (o razpadu molekul) ▸ disszociálMočne baze popolnoma disociirajo in imajo visoke pH vrednosti. ▸ Az erős bázisok tökéletesen disszociálnak, és magas a pH-értékük.
Le nekatere kisline in baze z vodo popolnoma ionizirajo ali disociirajo. ▸ Csak néhány sav és bázis ionizálódik vagy disszociál maradéktalanul vízzel.

2. psihologija (o umskem procesu) ▸ disszociál, disszociálódik [pri povratni rabi]
Ko Louise izve resnico, spet disociira. Nič ne občuti. Spet zbeži od vezi, ki jih je že spletla. ▸ Amikor Louise megtudja az igazságot, ismét disszociál. Nem érez semmit. Újra elmenekül a kötelékei elől.
Ne čuti ne bolečine ne strahu – telesno otopi, se disociira, kar je nezavedni odraz obrambe pred grozo zlorabe. ▸ Nem érez sem fájdalmat, sem félelmet – fizikailag elzsibbad, disszociálódik, ami a bántalmazás borzalma elleni védekezés öntudatlan leképződése.

dispiacere^*

A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)

1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč

2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer

B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal

C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela

dissimulō -āre -āvī -ātum kaj „nepodobno narediti“, od tod

1. koga nespoznavnega (kaj nespoznavno) narediti (delati), ne kazati tistega, kar je v resnici, skri(va)ti: canae capillos dissimulant plumae O., nec se dissimulat O. ne skriva se pod drugo podobo, d. natum cultu (s preobleko) O.; med.: Achilles veste virum longā dissimulatus erat O. je skril svojo moškost pod dolgo (žensko) obleko; pesn.: dissimulata Perillae nomine Metella O. pod imenom Perila skrita Metela.

2. pretvarjati se, pritajiti (pritajevati) se, potuhniti se, prikrivati; abs.: sed quomodo dissimulabat Pl., quare delectant homines … ludi, etiam illos, qui dissimulant, non solum eos, qui fatentur Ci., quid taces? quid dissimulas? Ci., non dissimulat Ci. nič ne prikriva, suspicionem dissimulando sedare Ci., litteris perlectis Domitius dissimulans in concilio pronuntiat C., dissimulandi causā S. da bi s tem prikril svoje namene, avidi coniungere dextras ardebant; … dissimulant (sc. ardorem suum) V., male salsus ridens dissimulare H., desine dissimulare Tib.; ex dissimulato neopaženo: aiebat non esse occulte nec ex dissimulato blandiendum Sen. ph., ex male dissimulato agebat aemulum Vell. ne dovolj neopaženo; trans. kaj prikri(va)ti, pritajiti (pritajevati), zatajiti (zatajevati), ne pustiti vedeti, zamolč(ev)ati; z obj. v acc.: L., Cu. idr., nec … quicquam simulabit aut dissimulabit vir bonus Ci., sunt in hoc ordine, qui … ea, quae vident, dissimulent Ci., quanto haec dissimulare et occultari … praestet? C., d. febrem, metum H., nomen suum O. prikrivati svoje ime = vzdeti si tuje ime, dissimulant deos O. prikrivajo svoje božanstvo, tauro dissimulante deum (svoje božanstvo) O., d. crudelia gaudia O., eloquentiam Q., veniam … petens, quod ei Vettios, Plautios dissimulavisset T.; pass.: neque dissimulari tantum scelus poterat Ci., (ut) tenuitas dissimulari non queat Ci., dissimulato intellectu, dissimulata seditio T.; med.: dissimulata deam Stat. prikrivajoča svoje božanstvo; z ACI: Pl., Cu., Q., Suet., cui … Cn. Plancio numquam dissimulavi me plurimum debere Ci., neque se Sullanum esse dissimulat Ci.; z odvisnim vprašanjem: quae rebus sit causa novandis, dissimulent V., quid ipse sim secutus, promam, nec umquam dissimulavi Q.; s quin: Gell., me … ille versus dissimulare non sinit, quin delecter Ci.; s quasi: dissimulabo hos quasi non videam Pl.; z de: Dig., Volturcius … dissimulare de coniuratione S. Od tod adv. pt. pr. dissimulanter neopaženo, (na) skrivaj, tajno: O., Amm., Demetrius dissimulanter asservari iussus est L., verba d. conclusa Ci., non (ne, neque) d. Ci., Suet. neprikrito, gratias populo Romano non d. tullit, quod … Val. Max. odkritosrčno se je zahvalil rimskemu ljudstvu, da … , alii (ante finem recedunt) d. et furtim Plin. iun.

3. vnemar pustiti (puščati), omalovaževati, ne ozirati se, ne meniti se, prezreti (prezirati): dissimulatus Marcii Macri (consulatus) T., Acilia … sine absolutione, sine supplicio dissimulata T., conscientiā belli Sacrovir diu dissimulatus T. očitalo se mu je, da je dolgo prikrival Sakrovirov upor, čeprav je zanj vedel; occ. zanemariti (zanemarjati), zamuditi (zamujati): d. damnosam curationem P. Veg., plerumque ab eis docendis (v sl. z infinitivnim stavkom) male dissimulatur Aug., quod dissimulatum Amm.

disturbare

A) v. tr. (pres. disturbo) motiti; vznemiriti, vznemirjati:
disturbare la quiete con rumori motiti tišino s hrupom
si prega di non disturbare ne moti!
disturbare una persona per un nonnulla koga vznemirjati za prazen nič
disturbo? (vljudnostna fraza) smem?, je dovoljeno?
disturbare l'azione del nemico voj. motiti sovražno akcijo

B) ➞ disturbarsi v. rifl. (pres. mi disturbo) motiti se; vznemiriti, vznemirjati se:
non si disturbi! ne dajte se motiti!

dišáti sentir, avoir un parfum, répandre (dégager, exhaler) une odeur, fleurer quelque chose; être au goût de, plaire à

dobro (slabo) dišati sentir bon (mauvais)
po plinu diši ça sent le gaz
po prismojenem dišati avoir un goût de brûlé, sentir le brûlé
to mi diši c'est de (ali à) mon goût, cela me plaît
nič mi ne diši je ne trouve goût à rien, je n'ai aucun appétit
to vino mi (izredno) diši je trouve ce vin bon (excellent)

dišáti oler

dišati po vinu oler a vino
prijetno dišati oler bien; tener buen olor (ali aroma); despedir (un) olor agradable
neprijetno dišati oler mal
to diši po izdajstvu eso huele a traición
vino mi diši el vino me gusta
nič mi ne diši no tengo apetito

dividere^*

A) v. tr. (pres. divido)

1. deliti, razdeljevati:
dividere un numero per tre deliti število s tri
dividere una torta in quattro porzioni razdeliti torto na štiri dele

2. ločiti, ločevati; razdeliti; ekst. razdružiti, spreti; razvrstiti, razvrščati:
dividere gli animi spreti duhove, ljudi
le Alpi dividono l'Italia dal continente europeo Alpe ločujejo Italijo od evropske celine
dividere il torto dalla ragione ločiti pravico in krivico
il dramma è diviso in cinque atti drama se deli na pet dejanj

3. razdeliti, porazdeliti; dodeliti, dodeljevati (tudi pren.):
dividere gli utili tra i soci ekon. razdeliti dobiček med družabnike
dividere qcs. con qcn. deliti kaj s kom
dividere con qcn. le gioie, i dolori, dividere le gioie, i dolori di qcn. pren. deliti s kom veselje in žalost, veseliti se, žalostiti se s kom
non aver nulla da dividere con qcn. pren. ne imeti nič skupnega s kom

B) ➞ dividersi v. rifl. (pres. mi divido)

1. ločiti, ločevati se; oditi od, zapustiti:
i coniugi si sono divisi di comune accordo zakonca sta se sporazumno ločila
dividersi dalla famiglia zapustiti družino

2. razdeliti se

3. biti razpet, ukvarjati se hkrati:
dividersi tra la casa e l'ufficio biti razpet med domačimi in službenimi posli, ukvarjati se z delom doma in v pisarni

4. (suddividersi) deliti se:
gli animali si dividono in molte classi živali delimo v mnogo razredov

do^*1 [du:]

1. prehodni glagol
napraviti, storiti, početi, delati, (iz)vršiti, narediti; končati, urediti, prirediti; pospraviti; uspe(va)ti; zadostovati; (s)kuhati, (s)peči; popiti; povzročiti; trgovati
sleng varati
gledališče igrati; prehoditi; ogled(ov)ati si; prevesti
domačno pogostiti; odsedeti (kazen)

2. neprehodni glagol
delati, ravnati; postopati; ukvarjati se; počutiti se; zadovoljiti; uspevati, napredovati

to do battle bojevati se
to do better poboljšati se
to do one's best na vso moč se truditi
to do s.o.'s bidding izpolniti ukaz koga
to do one's bit storiti svojo dolžnost
to do brown oslepariti
to do business trgovati
to do credit biti v čast
to do one's damnedest na vso moč se truditi
I have done my best potrudil sem se, kar se da
to do a drink piti
to do a favour izkazati ljubeznivost
to do good prijati, dobro (komu) storiti
to do a guy popihati jo, zbežati
to do one's hair počesati se
to do harm škodovati
to do one's heart good prijati komu
to do the heavy ošabno se vesti
to do the honours poskrbeti za goste
to do s.o. an ill turn zagosti jo komu
to do s.o. injustice storiti komu krivico
to do justice odkrito priznati; pogovorno s slastjo pojesti
how do you do dober dan, pozdravljeni
to do like for like vrniti milo za drago
to do the messages iti po opravkih
to do a mean thing podlo ravnati
to make do prebijati se, shajati s svojimi sredstvi
pogovorno nothing doing s tem ne bo nič
to do a part imeti vlogo
to do pictures iti v kino
to do a place ogledati si kak kraj
to do s.th. on the Q. T. delati kaj na skrivaj
to do sums reševati (računske) naloge, delati račune
pogovorno to do the talking imeti glavno besedo
to do things by halves delati stvari na pol
sleng to do time sedeti v ječi
to do s.o. a good turn narediti komu uslugo
to do the trick doseči namen
to do o.s. well privoščiti si
to do well dobro igrati; imeti uspeh, dobro se počutiti
well-to-do premožen, bogat
to do a room pospraviti sobo
do well and have well kdor si dobro postelje, dobro spi
that will do to zadostuje
that won't do to ne gre, to ni dovolj
one must do at Rome as the Romans do kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti
it was do or die with him šlo mu je za življenje ali smrt
what can I do for you? s čim vam lahko postrežem?

dóber (dôbra -o)

A) adj.

1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga

4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

B) dôbri (-a -o) m, f, n

1.
dobri i buoni

2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!

3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo

dog¹ [dɔg] samostalnik
zoologija pes, volk, lisjak
množina kovinski podstavek za polena v kaminu
domačno ničvrednež
sleng zagovednež, cepec, tepec
množina, sleng noge; rudniški voziček

dog's age cela večnost
dirty dog nravno slab človek
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
to have a dog in one's belly biti čemeren
between dog and wolf v mraku
dog in a blanket vrsta sadnega kolača
to blush like a dog ne poznati sramu
a dog's chance nobeno upanje
a dead dog neuporaben človek ali reč
to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
dog eat dog brezobzirno tekmovanje
like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
a gay (ali jolly) dog veseljak
to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
a dog in the manger nevoščljivec
need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
dog on it! prekleto!
sleng to put on dog šopiriti se
it rains cats and dogs lije ko iz škafa
to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
dog tag pasja znamka
to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
top dog najvišja oseba, visoka živina
under dog podrejeni
whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl?

dogaja|ti se (-m se) vor sich gehen, vorgehen, geschehen; (odvijati se) sich abspielen; prireditve ipd.: stattfinden
dogaja se, da … es kommt vor, [daß] dass …
nekaj se dogaja es tut sich etwas
dosti/veliko/ marsikaj se dogaja (ni dolgočasno) es ist viel los
nič se ne dogaja (dolgčas je) hier ist nichts los

dogodíti se suceder, ocurrir, pasar; acontecer; acaecer

naj se dogodi, kar hoče pase lo que pase; ocurra lo que ocurra
kot da se ni bilo nič dogodilo como si no hubiera pasado nada
dogodila se mu je krivica se le ha hecho una injusticia
nič se mu ne bo dogodilo no le pasará nada