Franja

cargar [g/gu] naložiti, natovoriti, naprtiti, obremeniti, obtežiti; prevzeti (obveznosti); nadlegovati; nabiti (puško ipd.); preobložiti; obdolžiti; naskočiti, napasti; težiti, stiskati (se), prerivati se; naraščati (veter)

cargar el acento (en) naglasiti
cargar en cuenta v breme vpisati
cargar de deudas obremeniti z dolgovi
cargar la mano preveč dati, preobremeniti
cargar mucho preveč se najesti ali napiti
cargar con alg. a (en) hombros koga na ramena vzeti
cargar con a. nekaj naložiti, nesti, prevzeti
cargar contra el enemigo naskočiti sovražnika
cargar sobre sí nase vzeti (breme, obveznosti)
cargarse nagniti telo na stran; pokriti se (nebo); razdražen biti
cargarse de lágrimas zasolziti se (oči)
se le carga la cabeza ima omotico; razkačen je

cargo moški spol tovor; nakladanje; teža; trgovina dolg; obtožba, obdolžitev; naloga, naročilo; dolžnost, obveznost; služba, dostojanstvo

cargo de conciencia pomisleki vesti
a cargo de v breme; pod poveljstvom ali nadzorstvom
cesar en el cargo prenehati s službo
desempeñar un cargo opravljati službo
hacer cargo a uno de a/c komu kaj pripisovati, očitati
hacerse cargo de a/c nekaj prevzeti; nekaj pretehtati, preiskati, razumeti
¡hazte cargo! le pomisli!
eso corre(va) de mi cargo to je moja stvar; za to bom že jaz sam poskrbel
tener a su cargo a/c skrbeti za kaj
cargos son cargas, cargo lleva carga čast (dostojanstvo) prinaša bremena

carro moški spol voz, vozilo

carro automóvil prevozni avto
Carro Mayor (Minor) véliki (mali) voz (ozvezdje)
carro de mudanza selitveni voz, voz za pohištvo
carro rural kmečki voz
cogerle (atropellarle) a uno el carro biti povožen; doživeti nekaj neprijetnega
parar el carro obvladati se, brzdati svojo jezo
tirar del carro največje breme nositi
untar el carro podkupiti, mazati

carton [kartɔ̃] masculin lepenka, karton; škatla iz lepenke; mapa, dosjé; papirni mašé; četrtinka tiskovne pole; (strelna) tarča; majhen, stranski zemljevid

carton comprimé trda lepenka
carton repas jedilni paket (z jestvinami)
carton à chapeau škatla za klobuk
carton (à dessin) (velika) risalna mapa
maison féminin de carton slabo zidana hiša
nom masculin de carton izmišljeno ime
battre le carton (figuré) kartati
faire un carton (familier) izstreliti nekaj krogel v tarčo, streljati na sovražnika
rester dans les cartons (ob)ležati v mapi, v dosjéju
personnage masculin de carton slamnati mož (oseba, ki dela za drugo, skrito osebo)

casco moški spol črepina; lobanja; olupek, reženj; železna čelada; (konjsko) kopito; sod, kad; ladijski trup; prostornina; obseg; (radio) slušalka

casco de acero jeklena čelada
casco antiguo stara mestna četrt
casco de bomba, casco de granada bombni (granatni) drobec
casco de corcho, casco colonial tropska čelada
cascos pl lobanja; možgani; razum
ligero de cascos nepremišljen, lahkomiseln
levantar de cascos a uno koga omamiti
ponerse (meterse) en los cascos u/c nekaj si v glavo vbiti
quitarle a uno del casco a/c koga odvrniti od nečesa
romper a alg. los cascos komu glavo razbiti (grožnja)
romperse (calentarse) los cascos glavo si ubijati (zlasti z učenjem)

casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
un film à tout casser izreden film
conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
casser aux gages odpustiti (iz službe)
casser de son grade degradirati
se casser la jambe zlomiti si nogo
casser le morceau (figuré) priznati
casser le morale demoralizirati
se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
casser sa pipe (familier) umreti
casser les prix nenadoma znižati cene
son ressort est cassé on nima nobene volje več
casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
se casser la tête beliti si glavo
se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec

castaña ženski spol kostanj (sad)

castaña asada pečen kostanj
castaña de Indias divji kostanj
dar la castaña a uno koga prekaniti, preslepariti
se parecen como una castaña a un huevo prav nič si nista podobna
¡hay castaña! tu je nekaj zadaj! za tem tiči nekaj!

cat¹ [kæt] samostalnik
mačka, maček; bič, korobač
pogovorno prepirljivka; dvojni trinožnik

when the cat's away the mice will play kadar mačke ni doma, miši plešejo
to bell the cat izpostavljati se nevarnosti
ameriško, vojska, sleng cat beer mleko
to wait for the cat to jump, to see how the cat jumps čakati na ugodno priložnost
to fight like Kilkenny cats boriti se na življenje in smrt
before the cat can lick the ear nikoli
when candles are out all the cats are grey ponoči je vsaka krava črna
he lives under the cat's foot žena hlače nosi
to grin like a Cheshire cat režati se, kazati zobe
to lead cat and dog life živeti kot pes in mačka
to let the cat out of the bag izblebetati skrivnost
like a cat on hot bricks kakor na šivankah
a cat has nine lives mačka je trdoživa
enough to make a cat laugh smešen, da bi se se krave smejale
it rains cats and dogs dežuje ko iz škafa
to shoot the cat bljuvati, urha klicati
as sick as a cat hudo bolan; slabe volje
not room to swing a cat premalo prostora
tom-cat maček
to turn a cat in the pan postati izdajalec, po vetru se obračati; izneveriti se
sleng cat's whiskers nekaj imenitnega
sleng not a cat's chance, not a cat in hell's chance prav nič upanja
a cat may look at a king še škofa lahko mačka gleda

CD-plošča samostalnik
1. (nosilec digitalnega zapisa) ▸ CD lemez, cédé lemez
Navodila so le na CD-plošči. ▸ Az útmutató csak cédé lemezen van.
Res se tudi CD-plošče z leti obrabijo, vendar ne zaradi predvajanja, temveč zgolj zaradi staranja materiala, na katerem je shranjena informacija. ▸ Igaz, hogy idővel a CD lemezek elhasználódnak, de nem a lejátszások, hanem az anyag elöregedése miatt, amelyre az információkat rögzítették.

2. (glasbeni album) ▸ CD lemez, cédé lemezKreslin obljublja, da bo na koncertu mogoče predpremierno slišati kar nekaj novih pesmi, ki bodo jeseni izšle na njegovi novi CD-plošči. ▸ Kreslin ígéri, hogy a koncerten premier előtt lehet majd hallani néhány új dalt, amelyek az ősszel megjelenő új CD lemezén szerepelnek.

ceja ženski spol obrv; pas oblakov (na nebu); gorski vrh

tener a/c entre ceja y ceja neprestano na nekaj misliti
tener a uno entre ceja y ceja koga v želodcu imeti, jeziti se na koga
arquear las cejas debelo (po)gledati
quemarse las cejas od učenja (skoraj) vid izgubiti
hasta las cejas do skrajnosti

cēnula -ae, f (demin. cēna) kosilce, obedek: Varr. ap. Non., Q. idr., hesterna Ci., cenulas facere Ci. ep. nekaj gostov pri sebi imeti.

cerro moški spol grič, strma višina; vrat, tilnik

en cerro neosedlan; preprost
beber en cerro piti na prazen želodec
echar por esos cerros zabloditi, napraviti nekaj nespodobnega
como por los cerros de Úbeda čisto neprimeren, kot kravi sedlo
echar (ir, irse) por los cerros de Úbeda neprimerno (brezglavo) odgovoriti

certain, e [sɛrtɛ̃, ɛn] adjectif gotov, zanesljiv, nesporen, nedvomen; določen; oster (konture)

certains, es pluriel nekateri, -e; več oseb ali stvari
certains pays nekatere dežele
un certain neki
d'un certain âge ne več mlad
c'est chose certaine to je gotova stvar
pour certain (za) gotovo
sür et certain popolnoma gotovo
au bout d'un certain temps čez nekaj časa
d'un certain point de vue z nekega vidika
un certain M. Dupont neki g. Dupont
dans une certaine mesure do neke mere
certains sont incapables nekateri (ljudje) so nesposobni
il est certain que ... gotovo je, drži, velja, da ...
je suis certain de son succès prepričan sem o njegovem uspehu
soyez sür et certain que ... bodite trdno prepričani, da ...

cervelle [sɛrvɛl] féminin možgani (kot snov, kot jed), možganovina; figuré glava, razum, um

c'est une cervelle légère, évaporée to je lahkomiselnež, človek brez možganov
tête féminin sans cervelle lahkomiseln, nerazsoden človek
avoir une cervelle de lièvre biti pozabljiv, imeti slab spomin
brûler la cervelle à quelqu'un koga ubiti s strelom v glavo
se brûler la cervelle, se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
se creuser la cervelle glavo si beliti
se mettre quelque chose dans la cervelle nekaj si v glavo vtepsti
rompre la cervelle à quelqu'un (figuré, familier) komu s hrupom glavo razbijati
cela me trotte dans la cervelle (familier) to mi hodi po glavi

cēssō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. cēdere)

1. pravzaprav zaostajati, od tod obotavljati se, odlašati, odlagati, muditi se, kasneti: haud quaquam etiam cessant Ter. do zdaj še ne izostajajo, do zdaj še ne morejo biti tu, nisi forte ego vobis... cessare nunc videor, cum bella non gero Ci., strenuus homo et numquam cessans Cu., quodsi cessas aut strenuus anteis, nec tardum opperior nec praecedentibus insto H., et properare loco et cessare H., cessans morbus H. dolgotrajna, quid tua fulmina cessant? O., cessata tempora O., Sil. zamujeni čas; brezos.: Ter., quia ab hoste est cessatum L., nec cessatum est ab his Cu.; z notranjim objektom: quidquid (kolikor časa) apud durae cessatum est moenia Troiae V. Skladi: z in in abl.: nunquam cessare in studio suo Ci. popustiti, odnehati, quod nunc cessatum in officio est L., in iis cessat ira deae L. izostaja, c. in excolenda gloria Cu.; s samim abl.: muliebri audaciā c. L. premalo... drznosti kazati; pesn.: z in in acc.: cessas in vota precesque...? V. kasniš z obljubami in prošnjami...?; z inf.: ego hinc migrare cesso Pl., quid cessat hic dare praecepta? Ci., quid cessatis regis inimicum occidere? Cu.; pogosto kot poziv: cur cessas? quid cessas? quid cessatis? ali samo cessas? Ter., Tib., Cu., Sen. ph. zakaj se obotavljaš (obotavljate)? pojdite vendar! pojdite že! cessas alloqui? Ter. nagovori ga vendar! quid mori cessas? umri vendar! umri že! occ. jur. zamuditi, izostati = ne priti ob pravem času na sodišče: Dig., culpāne quis an aliqua necessitate cessasset Suet.

2. odnehati, prenehati, popustiti (popuščati) v čem, mirovati za nekaj časa: ne cessaret per hibernorum tempus L., quia oculorum cessabat usus Cu., cessantibus luminibus Front., quod earum fiduciā cultura agrorum cessaret Suet., repentina morte consulis cessans honor Suet. izpraznjena častna služba; z a(b): non die umquam cessaverunt ab opere L., nullum tempus cessabat a novae cladis spectaculo L. ni bil brez..., nullus dies cessat ab aliqua re Suet. ne mine dan brez...; pogosto v pass. brezos.: nihil c essatum est ab apparatu operum L., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., si a privilegiis parentum cessaretur T.; (redko) z abl. gerundii: c. loquendo It. nehati govoriti, z inf.: non cessat detrahere Ci. neprenehoma znižuje, non cessavit criminari Suet. neprenehoma je dolžil, non (nec) cessare s quoad = ne mirovati, dokler ne: nec cessasse, quoad omnem regiae stirpis subolem deleret Iust.; v pass. s quin: nec cessatum... est, quin... invicem se trucidarent Iust.; occ. biti brezposeln, praznovati, počivati, mirovati: cur tam multos deos nihil agere et cessare patitur? Ci., si quid cessare potes, requiesce sub umbra V., cessabimus unā Pr. hočemo skupaj praznovati, cessatum ducere curam H. poslati počivat = uspavati, utešiti, haud tanto cessabit discrimine rerum V. (o Junoni), cessant pedes Ph., desertis cessant sacraria lucis Pr., cessasse Letoidos aras O. so bili brez žrtev, grave suspenso vomere cesset opus Tib.; pesn. z dat.: tua non aetas umquam cessavit amori Pr. se je neprestano vdajala ljubezni; (o poljih) počivati, v prahi pustiti: Lucan., tonsas cessare novales V., c. in annum tertium Plin., cessata arva O.; (o denarju) ne(po)rabljen ležati: G. (Dig.); (o razmerah, poseb. jur. o zakonih, sodbah, odredbah idr.) ne veljati, ne spoštovati se, ne izvajati se, odpasti (odpadati): cessat ergo sacrorum haec ratio (vzrok) Arn., cessat actio iniuriarum, cautio, edictum, poena edicti, arbitrium iudicis, legatum, revocatio Icti.; subst. pt. pr. cessantium partes Paul. (Dig.) deleži odpadajočih volilojemalcev.

chaleco moški spol telovnik

decir a/c para su chaleco nekaj sam pri sebi reči

champion, ne [šɑ̃pjɔ̃, ɔn] masculin, féminin prvak, -kinja, šampion, -nka, zmagovalec, -lka v tekmi; figuré bojevnik (za kaj), prvoborec, zagovornik; familier neprekosljiva, izredna oseba, as

il est champion! c'est champion! on je neprekosljiv! to je nekaj izrednega!
champion d'Europe, du monde, olympique evropski, svetovni, olimpijski prvak
les grands champions de ski odlični smučarski prvaki
elle s'est faite la championne du vote des femmes postala je bojevnica za žensko volilno pravico

chaqueta ženski spol jopič, suknjič, sakó

gente de chaqueta ljudje iz ljudstva
decir a/c para su chaqueta nekaj sam pri sebi reči (misliti)

charge [šarž] féminin breme, tovor, teža; vozno blago; obremenitev (tudi commerce); militaire, électricité naboj, polnitev; služba, obveznost, naloga, odgovornost; stroški; davek, pristojbine; (juridique) obtožba, točka obtožbe; militaire napad, naskok, juriš; lov, zasledovanje; pretiravanje, satira, karikatura; chimie polnilo; familier batine

charge d'âmes dušebrižništvo
charge à la batonnette naskok z bajonetom
charge de bombes tovor bomb
charge complète poln vagon tovora
charge d'exploitation obratni stroški
charge fiscale davčno breme
charge maxima admissible največja dopustna obremenitev
charge publique javna služba; javna dajatev
charge sociale socialna bremena
à ma charge na moje stroške
à charge de revanche proti revanši, oddolžitvi, vrnitvi usluge, vzajemnosti
il peut utiliser ma voiture à charge pour lui de la maintenir en bon état lahko uporablja moj avto, s pogojem da ga vzdržuje v dobrem stanju
en charge (él) pod obremenitvijo, pod napetostjo
bête féminin de charge tovorna žival
devoirs masculin pluriel d'une charge uradne, službene dolžnosti
essai masculin de charge poskus, poskušnja obremenitve
femme féminin de charge služkinja, postrežnica
perte féminin de charge izguba napetosti
portrait masculin en charge karikaturen portret
prise féminin en charge prevzem
témoin masculin à charge obremenilna priča
s'acquitter d'une charge izpolniti obveznost
aller au delà de sa charge prekoračiti svoja uradna pooblastila
avoir charge de imeti nalog(o) za
avoir ses parents à charge vzdrževati svoje starše
en avoir sa charge (familier) dobiti, imeti svoj del
battre, sonner la charge bobnati, trobiti k napadu
entrer en charge nastopiti službo
être à la charge de quelqu'un biti, iti komu v breme (commerce)
il est à la charge de son frère brat ga vzdržuje
être, se mettre, tomber à la charge de quelqu'un biti, pasti komu v breme
être à charge de quelqu'un biti komu v breme, v nadlego
ce film est une charge de la vie américaine ta film je satira na ameriško življenje
mettre en charge nakopičiti, nabrati, zbrati
occuper une charge opravljati službo
payer la charge (figuré) nositi breme
prendre en charge quelque chose prevzeti odgovornost za kaj, nekaj v svoje roke vzeti; prevzeti; sprejeti
prendre en charge un orphelin vzeti siroto v oskrbo
revenir à la charge obnoviti napad, spet iti v napad, figuré še enkrat (kaj) poskusiti

che¹

A) pron. ki, kateri, kar:
le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman

B) pron. kaj:
non so che fare ne vem, kaj naj storim

C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
che ora è? koliko je ura?
non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

Č) pron. kaj!:
ma che dite! kaj vendar pravite!
ma che! kje pa!, sploh ne!

D) agg. kakšen:
in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!

E) pron. kaj:
un certo che nekaj
si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
il film non è un gran che film ni kdove kaj