Franja

aufhalten^*

1. (zurückhalten, sich befinden) zadrževati (sich se)

2. (offen halten) imeti odprto, držati odprto; die Hand: moleti (dlan)

3. sich aufhalten über razkladati, na široko govoriti o; (sich aufregen) razburjati se nad

aufragen moleti, štrleti kvišku; aufragen über dvigati se nad, štrleti nad

aufregen razburjati, razburiti, Gedanken, Gefühle: razburkati; sich aufregen über razburjati se nad, jeziti se zaradi

auto moški spol sodni izrek, razsodba, odlok, ukaz, odredba; dramatsko delo starejšega španskega slovstva

auto de fe izvršitev sodbe nad krivoverci, sežiganje krivovercev
hacer auto de fe v ogenj vreči, sežgati
autos pl (sodni) spisi
constar de autos biti dokazano iz sodnih spisov
estar en (los) autos na tekočem biti
poner a uno en autos koga uvesti v
el día de auto na inkriminirani dan

autorité [otɔrite] féminin (zakonita) oblast; moč, veljava, ugled; vpliv; vplivna oseba, veljak, priznan strokovnjak, znanstvenik, avtoriteta

régime masculin d'autorité avtoritaren režim
autorité administrative, compétente, exécutive, de justice upravna, pristojna, izvršna, sodna oblast
autorité de contrôle, de surveillance nadzorna oblast
autorité suprême najvišja oblast
autorité de tutelle skrbniška, varuška oblast
de sa propre autorité samolastno, sam od sebe
autorités civiles, militaires et religieuses civilne, vojaške in cerkvene oblasti
abus masculin d'autorité zloraba oblasti
abuser de son autorité zlorabljati svojo oblast
acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravno moč
avoir autorité sur quelqu'un imeti oblast nad kom
faire autorité imeti veljavo, biti odločilen, veljati za avtoriteto
jouir d'une grande autorité uživati velik ugled

avancée [avɑ̃se] féminin (zidna, skalna) štrlina

l'avancée du balcon sur la rue nad ulico štrleči balkon

avtocest|a [é] ženski spol (-e …) die Autobahn
mestna avtocesta (obvoznica) die Stadtautobahn
križišče avtocest das Autobahnkreuz
nadvoz nad avtocesto die Autobahnüberführung
podvoz pod avtocesto die Autobahnunterführung
dovoznica na avtocesto der Autobahnzubringer
priključek na avtocesto der [Autobahnanschluß] Autobahnanschluss

avtomobil samostalnik
(prevozno sredstvo) ▸ autóPovezane iztočnice: dirkalni avtomobil, družinski avtomobil, gasilski avtomobil, hibridni avtomobil, osebni avtomobil, patruljni avtomobil, policijski avtomobil, reševalni avtomobil, rešilni avtomobil, službeni avtomobil, starodobni avtomobil, terenski avtomobil, tovorni avtomobil, športni avtomobil

baldahin samostalnik
1. (streha, običajno iz tkanine) ▸ baldachin, előtetőOkrog okrašene kadi, prekrite s čipkami, obdane z zavesami in prekrite z baldahinom, se suče služkinja. ▸ A szobalány sürgött-forgott a feldíszített, csipkével borított, függönyökkel körülvett és baldachinnal letakart kád körül.Dovolimo postavitev platnenih ali lesenih baldahinov, nam je pojasnil. ▸ Engedélyezzük a vászonból vagy fából készült előtetőket - magyarázta.Poenostavljen baldahin nad posteljo bo vašega malčka prijetneje uspaval in nekoliko zmehčal svetlobo za dopoldanski počitek. ▸ Egy egyszerű baldachin az ágy fölött kellemes altató hatással lesz a kisgyermekére, és némileg tompítja a fényt a délelőtti szunyókáláshoz.Ob steni je bila postelja s svilenim baldahinom. ▸ A fal mellett selyembaldachinos ágy állt.

2. (streha nad kipom ali oltarjem) ▸ baldachinPod kamnitim baldahinom ima svoje mesto reliefna podoba Marije. ▸ A kőbaldachin alatt Mária domborműve kapott helyet.

baver [bave] verbe intransitif sliniti se; razliti se

l'encre a bavé črnilo se je razlilo
en baver (populaire) garati, trdó delati, trpeti
en baver des ronds de chapeau (populaire) biti nad vse začuden, strmeti od začudenja ali občudovanja
baver sur quelqu'un (figuré) (o)blatiti, očrniti koga

bed|eti [é] (-im) (biti buden) wachen, auf sein, aufbleiben
bed nad (paziti na) wachen über, (etwas) überwachen

bedéti to wake, to be awake, to watch over

dolgo bedéti to sit up late, to keep late hours
bedéti nad to keep watch over, to keep a vigilant eye on
celo noč bedéti to sit up all night

bedéti veiller, être éveillé

bedeti pri bolniku veiller un malade
bedeti vso noč veiller toute la nuit; surveiller
bedeti nad otrokom surveiller un enfant

bedéti (-ím) imperf.

1. vegliare:
bedeti pri bolniku, pri mrliču vegliare un malato, un morto
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto? ma è proprio vero?

2.
bedeti nad vegliare su

beklagen tožiti (über zaradi, nad), pritoževati se, pritožiti se; einen Tod usw.: objokovati

belligerō -āre -āvī -ātum (bellum in gerere)

1. intr. vojno vojevati, vojevati (se), vojskovati (se), bojevati se: Pl., Corn., Suet., nec cauponantes bellum, sed belligerantes Enn. ap. Ci., socii nostri cum belligerare nobiscum vellent Ci., belligerare adversus accolas T.; brezos.: cum Gallis tumultuatum verius quam belligeratum L.; pren.: isti, qui cum geniis suis belligerant, parcipromi Pl., cum fortuna belligerandum fuit Ci.

2. trans. z vojno iti nad koga, sovražno ravnati s kom: aliquem It. — Dep. soobl. belligeror -ārī -ātus sum: Hyg.

bellum -ī, n (st.lat. duellum; prim. gr. δαΐ Hom. v boju, δάιος, δήιος sovražen, sovražnik, lat. indūtiae)

1. vojna, vojska (= vojskovanje): inter pacem et bellum medium nihil Ci.; z adj.: domesticum Ci., intestinum L., domesticum et intestinum Ci., bella domestica et externa Ci., bellum civile Ci., N., S. civilna, državljanska = med sodržavljani, domača, bella civilia H., Lucan., b. sociale N., L. epit. zavezniška, piraticum Varr., Ci., navale Ci. pomorska, terrestre L. kopenska, na kopnem, Peloponnesiacum, Punicum Ci., Peloponnesium N., Iugurthinum S., H. jugurtinska, z Jugurto; nam. adj. z objektnim gen.: b. Samnitium L. s Samničani, trium regum bella L. s tremi kralji, bellum Helvetiorum C.; s cum: novum cum Antiocho instabat bellum L., bellum Romanorum cum Philippo L., bella cum sociis Ci.; adv.
a) loc. belli Ter., Ci. v vojni, nav. v zvezi domi bellique (star. aliteracija domi duellique), belli domique, s premeno domi belloque, bello domique L. doma in na vojski, t.j. o miru in vojni, tako tudi vel domi vel belli Ci. ali vel belli vel domi Ap.
b) abl. z in, če je subst. osamljen: in bello Ci., in bello … in pace S., L.; redkeje, če je subst. v zvezi s kakim atrib.: in civili bello, in bello praedonum Ci. ali in eo bello, in bello Philippi L. = med … vojno, pod … vojno, sredi vojne; toda Veienti bello, Pyrrhi bello, bello Romanorum Ci. ali bello Cassiano C., eo bello, bello, quo …, bello Romano, Africo, trium regum bellis L., bello Antiochi Aur. = ob … vojni, za … vojne (vojn); bellum v reklih z glagoli: bellum gerere Ci., C., S., N., L. idr. vojno vojevati, vojevati (se), vojskovati (se), bellum ducere Ci. ep., C., L., H. ali bellum trahere Ci., S., L., Cu. idr. vojno raztezati, bellum facere C., Fl. vojno (za)snovati, bellum facere alicui N., T., Iust. v vojno zaplesti koga, zavojevati koga, bellum inferre alicui Ci. ep., N., Cu. idr. ali contra aliquem (npr. contra patriam) Ci. z vojsko dvigniti se (iti) nad koga, bellum inferre in Italiam C., N. vojno zanesti v Italijo, bellum parare, apparare, comparare Ci. pripravljati se na vojno, bellum concitare, excitare, suscitare, movere, commovere, indicere Ci. (gl. pri teh glagolih), de bello cogitare C. misliti na vojno, bellum administrare Ci., C. idr. vojno voditi (kot vrhovni poveljnik).

2. bitka, boj, spopad: S., L., Cu. idr.: ingentem pugnam, ceu cetera nusquam bella forent, … cernimus V.; met. pl. bella (velika) vojna krdela: Danubius duratus glacie ingentia tergo bella transportat Plin. iun.

3. pren. vojska, boj = prepir, kreganje, sovražnost: bellum tribunicium L. prepir s tribuni, parietibus meis bellum intulistis Ci., cum omnibus improbis aeternum bellum esse susceptum Ci., Venus bella movet H. ljubezenske spletke, bellum indicere philosophis, ventri bellum indicere H., defunctus bello barbitos H. ko je doslužila. — Pooseb. Bellum Vojna, bog vojne: Enn., mortiferum in limine Bellum V., Belli postes portaequae H. (o Janovem svetišču).

belustigen zabavati; sich belustigen über zabavati se nad, norčevati se iz

bénir [benir] verbe transitif blagosloviti; posvetiti; blagrovati

le pape a béni la foule de fidèles papež je blagoslovil množico vernikov
bénir une église posvetiti cerkev
Dieu soit béni! hvala bogu!
il est béni des dieux (familier) sreča mu je naklonjena
il a béni mon arrivée bil je nad vse vesel mojega prihoda
Dieu vous bénisse! na zdravje! (če kdo kihne)

beschweren obtežiti, figurativ težiti; sich beschweren pritoževati se (über: nad)