Franja

gosj|i [ó] (-a, -e) Gänse- (pastir der Gänsehirt, jetra die Gänseleber, mast das Gänseschmalz, Gänsefett, pastirica die Gänsehirtin, pečenka der Gänsebraten, pasteta die Gänseleberpastete, jajce das Gänseei, meso das Gänsefleisch, pero der Gänsekiel, die Gänsefeder)

govej|i (-a, -e) vom Rind, Rind-, Rinds-, Rinder- (loj der Rindertalg, jezik die Rinderzunge, juha die Rindsuppe, kuga die Rinderpest, meso das Rindfleisch, pečenka der Rinderbraten, trakulja der Rindbandwurm, usnje das Rindsleder)

govéji

govéja juha beef broth, (za bolnike) beef tea
govéji jezik ox tongue
govéja kuga cattle plague
govéji loj beef tallow, (kuhinjski) beef fat, beef suet
govéje meso beef
govéje usnje oxhide, cowhide
govéji zrezek beefsteak

govéji

goveji jezik lengua f de vaca (ali de buey)
goveje meso carne f de vaca (ali de buey)
goveji pastir vaquero m; boyero m
goveja pečenka asado m de vaca (ali de buey)

gratēlla f raženj, žar:
carne in gratella meso na žaru
cuocere il pesce sulla gratella peči ribe na žaru

griglia f

1. raženj, žar:
carne alla griglia meso na žaru

2. rešetka; žaluzija

3. fiz. kontrolna elektroda

4. perforirana kartica

5. tabela, razpredelnica:
la griglia dei risultati tabela rezultatov

*haché, e [aše] adjectif sesekljan

viande féminin haché e sesekljano meso

hladíti to cool, to make cool (ali chilly); to freshen; to refresh; (z ledom) to ice, to freeze

hladíti meso to refrigerate meat
hladíti se to become (ali to get ali to grow) cool (ali cold ali chilly), to cool down
hladíti se v senci to sit (oziroma to lie) in the shade

hren [è] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Meerrettich, der Kren
meso s hrenom das Krenfleisch

incarnare

A) v. tr. (pres. incarno) pren. učlovečiti; utelesiti, utelešati; poosebiti, poosebljati

B) ➞ incarnarsi v. rifl. (pres. mi incarno)

1. utelesiti, utelešati se

2. relig. učlovečiti se; inkarnirati se

3. vrasti, vraščati se (v meso):
l'unghia si è incarnata noht se je vrasel v meso

incarnate² [ínka:neit] prehodni glagol
utelesiti, učlovečiti, poosebiti; dati stvarno obliko, uresničiti

cerkev to be incarnated postati meso

incarné, e [ɛ̃karne] adjectif utelešen; živ

ongle masculin incarné v meso zaraščen noht
c'est le diable incarné to je utelešen hudič
c'est la jalousie incarnée on(a) je skrajno ljubosumen(-mna)

indigestarse

se me indigestó la carne meso mi težko leži v želodcu
se me indigestó ese hombre tega človeka imam v želodcu

in-discrētus 3 (in [priv.], discernere)

1. (konkr.) neločen, neločljiv: Varr., Q., Plin., Cels., Amm., indiscretis vocibus T. vse križem kričeč; occ.: suum cuique sanguinem (meso in kri) indiscretum esse T. neločljiv.

2. (abstr.) nerazločen, nerazločljiv, ki ga ni moč razlikovati: simillima proles, indiscreta suis (svojcem) V.

3. brez razločka (razlike): Sen. ph., Eutr., indiscreti inibunt (locos) T. ne glede na stan, hinc vel illinc adpellere indiscretum est T. je vseeno; v tem pomenu tudi adv. indiscrētē: Plin., Amm., Iul. Val.

ingrained [íngréind] pridevnik
figurativno ukoreninjen, okorel

it is deeply ingrained in him prešlo mu je v meso in kri

ingrowing [íngrouiŋ] pridevnik
ki se vrašča
figurativno vase zaprt

ingrowing nail noht, ki se vrašča v meso

īn-sīdō -ere -sēdī -sessum

I. intr.

1. sesti (sedati) na kaj, obsedeti na čem, sesti (usesti se) na kaj: (eques) in dorso equi insidit Cu.; z dat.: apes floribus insidunt V., littera i sibi insidit Q., dve črki i se lahko zlijeta, illis et volucres metuunt insidere ramis Lucan., iugum cervicibus insidat Col.; pesn.: credit digitos insidere membris O. da se dajo vtisniti v meso.

2. occ.
a) naseliti (naseljevati) se: Lydia gens … iugis insedit Etruscis V.; pesn.: Apuliae insedit vapor H. je legel na … , inscia Dido, insidat quantus miserae deus V. poseduje nesrečnico, biva v njej.
b) (kot voj. t. t.) oblegati, zasesti (zasedati), položaj zavze(ma)ti kje: silvis insedit iniquis V.; silvestribus locis L.

3. metaf. vgnezditi se, ukoreniniti se, zakoreniniti se, vtisniti se, česa prijeti se: cum semen in locis insedit Ci.; pren.: ea macula penitus iam insedit in nomine Ci. se je zajedla, cum hic concitatio animi tamquam in venis medullisque insederit Ci., memoriae verba insidant Q., in memoriā i. Ci., insedit in animo oratio Ci., tibi insedisset suspicio Ci., utriusque clamor auribus insederat Plin. iun. obema je še šumel po ušesih. —

II. trans. obsesti (obsedati), zasesti (zasedati) kaj; naseliti (nastaniti) se kje, položaj (prostor, mesto) zavze(ma)ti kje: viam, itinera, tumulos L., arcem milite T., locum Stat., insessum avibus Capitolium T., saltus insessus ab hoste L., cineres patriae i. V.

Opomba: V rokopisih najdemo tudi oblike iz pf. īnsīdī: Naev. fr., T., Sil.

izpríditi (-im) | izpríjati (-am)

A) perf., imperf. corrompere, pervertire, depravare, snaturare

B) izpríditi se (-im se) | izpríjati se (-am se) perf., imperf. refl. corrompersi, depravarsi; guastarsi:
star. meso se na toplem izpridi al caldo la carne si guasta

izvóhati to scent; to smell; to nose out; to detect; (izslediti) to ferret out

izvóhati divjačino to scent game
izvóhati (najti) službo to get wind of a job
izvóhati (odkriti) zaroto to smell a plot
mačka je izvohala meso na mizi the cat smelt the meat on the table

jagnječji pridevnik
(v kulinariki) ▸ bárány