Franja

ligurisch ligurski; Ligurisches Meer Ligursko morje

liqueō -ēre, liquī ali licuī (—)

1. tekoč, čist biti, teči: concrescendi, liquendi Ci.; sicer večinoma le pt. pr. liquēns -entis tekoč, čist, bister: lac est omnium rerum … liquentium maxime alibile Varr., fluvius, mella, vina V., campi liquentes V. bistro valovje, morje; subst.: omne liquens Vulg. vse, kar teče; occ. jasen, svetel biti: polus liquet Prud.

2. metaf. jasen biti: hoc non liquet nec satis cogitatum est Pl., efficiam, ut liqueant omnia Pl., Protagoras, qui sese negat omnino de dis habere, quod liqueat Ci., cui neutrum licuerit, nec esse deos nec non esse Ci., fides liquens Gell. gotova, trdna, zanesljiva (naspr. ambigua); pogosto impers. liquet jasno, razumljivo, očitno, dognano je: liquet mihi Ter. ne dvomim, dognal sem, dixit sibi liquere Ci.; z ACI: Ter., Val. Max., Sen. ph., te liquet esse meum O., si liquerit eum vivere Dig.; z odvisnim vprašalnim stavkom: non liquere, quae essent Sen. ph., irascor, nec liquet mihi an debeam, sed irascor Plin. iun.; z de: de hac re mihi satis hau liquet Pl.; poseb. kot jur. t.t. mihi (tj. iudici) liquet zadeva je jasna, primer je jasen (meni, sodniku): in eum quid dicam nisi … , cum causam non audisset … , dixisse sibi liquere Ci., quid (orator) maxime liquere iudici velit Q.; če pa se primer sodnikom ni zdel dovolj jasen in primeren za razsodbo, so dejali oz. zapisali na glasovnico: non liquet (okrajšano N. L.) zadeva ni jasna, primer ni jasen: deinde homines sapientes et ex vetere illa disciplina iudiciorum, qui neque absolvere hominem nocentissimum possent neque eum … re illa incognita primo condemnare vellent, non liquere dixerunt Ci., iuravi mihi non liquere Gell.

liquor² -ōris, m (līquēre)

1. abstr.
a) tekočnost, židkost: aquae Varr., Ci., aquaï (= aquae) Lucr., cuius (lapidis) vomica liquoris aeterni argentum vivum appellatur Plin. vedno tekoči izcedek,
b) čistost, bistrost: Cydnus, aquae liquore conspicuus Val. Max.

2. meton. konkr. vsakovrstna tekoča snov (voda, studenec, reka, morje, vino idr.), tekočina: inveregere in me liquores tuos Pl., l. salis Ci. poet. odprtega morja, liquores perlucidi amnium Ci., liquor mellis Lucr. ali samo liquor Col. med, liquoris vitigeni latex Lucr., l. fluidus V. (= tabes) pokvarjene tekočine, de patera novum fundens liquorem H. ali aurea tunc pressos pedibus dedit uva liquores Tib. grozdni sok, vino, qua medius liquor secernit Europen ab Afro H. vmesno morje = Gadski (Gibraltarski) preliv, Virgineus l. O. voda iz vodovoda, imenovanega Aqua (aqua) Virgo, voda Deviškega vodovoda (gl. virgo), Stygius l. O., teritur parvo saepe liquore silex Pr., Pactoli liquores Pr. vodovje, niveus lactis l. Sen. tr., albus ovorum l. Col., Plin. beljak, Assyrii liquores Stat., l. lactis aut fontium Iust., in liquorem solvere Plin. izhlapiti, spremeniti (spreminjati) v paro, upariti (uparjati).

luč¹ ženski spol (-i …) (svetilka) die Lampe, die Leuchte; das Licht; der Beleuchtungskörper; (neonska Neonlampe, Neonlicht, plinska Gaslicht, Gaslaterne, za kolo Fahrradlampe)
točkovna luč der Punktstrahler
večna luč Ewiges Licht
luči množina (razsvetljava) die Beleuchtung (prižgati anstellen)
morje luči das Lichtmeer, Lichtermeer
veriga luči die Lichterkette
stikalo za luč der Lichtschalter
luč je prižgana das Licht ist an
prižgati luč Licht machen
ugasiti luč das Licht ausmachen
figurativno ne biti luč (nič posebnega) kein Kirchenlicht sein, keine Leuchte sein
ne dajati luči pod mernik sein Licht nicht unter den Scheffel stellen

lull² [lʌl]

1. prehodni glagol
uspavati
figurativno potolažiti, pomiriti koga (zlasti s sleparijo); umiriti, utišati (zlasti pasivno)

2. neprehodni glagol
umiriti se, popustiti, poleči se

to lull to sleep uspavati
to lull s.o.'s fears pomiriti koga
to lull s.o.'s suspicions razpršiti komu sumnje
to lull s.o. into a false sense of security uspavati koga, da se počuti varen
the sea was lulled morje se je umirilo

lúža charco m

iti čez lužo (morje) pasar (ali cruzar) el charco

Macedō¹ in Macedōn (acc. pl. -as) -onis m (Μακεδών) Makedónec: L., N., Corn., Sen. ph., Fl., Macedo Alexander Ci., tudi samo Macedon Lucan., Macedonum robur L. po makedonsko oboroženo jedro (Antiohove) vojske; atrib. makedónski, iz Makedónije Macedo miles Pl., Cu., vir Macedo H., Macedo hostis L., Macedones Cadueni Plin. makedonski Kadueni, makedonska naselbina v Frigiji, Hyrcani Macedones Plin. makedonski Hirkani, makedonska naselbina v Lidiji. Od tod adj. Macedōnicus 3 (Μακεδονικός) makedónski, iz Makedónije, v Makedóniji: legiones Ci., praeda, montes L., mare L., Plin. Egejsko morje med Makedonijo in Trakijo, exercitus, phalanx Cu.; Macedōnicus -ī, m Makedónski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je l. 146 podvrgel Makedonijo rim. oblasti kot provinco: Plin., Vell., Val. Max. Macedoniēnsis -e makedónski, iz Makedónije: vir Pl. Macedonius 3 (Μακεδόνιος) makedónski: miles Pl., sarissa O. (Metam. 12, 466, kjer pesnik zaradi metričnih razlogov meri Macēdŏnĭaque), colonia Iust.; subst. Macedonia -ae, f (Μακεδονία) Makedónija, pokrajina od Olimpa do Strimona, razširjena pod vladavino Filipa II., pozneje rimska provinca (gl. zgoraj: Ci., C., L., Mel., Plin.).

mactō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mēgh- z različnima pomenoma: a) (za)klati; prim. got. mēki, mēkeis meč (sl. meč je iz ger. prevzeta beseda). b) razveseljevati, častiti, slaviti; prim. mactus)

I.

1. (kako živinče komu v dar) (za)klati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): Ca., Varr. ap. Non., Lucr., iuvencos, bidentes V., caprum O., mactata hostia H., meritos aris mactavit honores: taurum Neptuno … nigram Hiemi pecudem, Zephyris felicibus albam V.

2. (koga kot žrtev v proslavitev koga) usmrtiti, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): quorum ego furori nisi cessissem, in Catilinae busto vobis ducibus mactatus essem Ci., hostium legiones Telluri ac dis manibus mactandas dabo L., perfidas et ruptores pacis Ultioni et Gloriae mactandus T., eos se Orco mactare Iunius dictitans L., placet Achilleos mactata Polyxena manes O., mactanda virgo est Thessali busto ducis trecenti ex dediticiis ad aram divo Iulio exstructam hostiarum more mactati Suet.; od tod sploh (za)klati, poklati, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, (po)moriti: Mart., haec dextra Lernam taetra mactata excetra pacavit? Ci. (po Sofoklu), hic mactat Ladona Pheretaque Demodocumque V.; metaf. ugonobiti (ugonabljati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati): Flaccum civitatis testimonio Ci. za vsako ceno (naj velja, kar hoče) obsoditi, ius civitatis illo supplicio Ci. ukiniti, izničiti, razveljaviti, castra mactabo in mare Acc. ap. Non. pahniti v morje.

3. prizade(va)ti komu kaj (hudega), kaznovati koga s čim: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non., Enn. ap. Non., Lact., aliquem infortunio, damno Kom., hostes patriae aeternis suppliciis Ci., ius civitatis eo supplicio Ci., Sp. Cassium morte Ci. —

II.

1. povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati), (po)častiti, obdariti, obdarovati (obdarjati) koga s čim, podariti (podarjati) komu kaj: magno mactatus triumpho Enn. ap. Serv., macta virtutem patris Acc. ap. Non., paterā Nestorem mactavit aureā Acc. ap. Non., eosque privatos qui efficiant ne quid inter privatum et magistratum differat, efferunt laudibus [et] mactant honoribus Ci., laeto mactasti lacte Latinas Ci.

2. occ. (kako božanstvo z darom, daritvijo, žrtvijo) povelič(ev)ati, (po)častiti, pomiriti (pomirjati): Arn., puerorum extis deos manes Ci.

Opomba: Mactassint (star.) = mactaverint: Afr. ap. Non., Enn. ap. Non.

Maeander (L., Plin., Sen. ph., Sen. tr.), Maeandros (O., Sen. tr.) in Maeandrus (Sil., P. F.) -ī, m (Μαίανδρος) Majánder, reka v Joniji in Frigiji, izlivajoča se pri Miletu v Ikar(ij)sko morje, sloveča po svojih številnih ovinkih (zdaj Meinder ali Madre; poleg zgoraj naštetih piscev še Col. in Cl.). Po bajki rečni bog in oče Kiane (Cyane), ki je rodila Kavna (Caunus) in Biblido (Byblis): O.; occ. apel.

1. ovinek, zavoj, vijuga, rida, okoliš, zapotje, okljuk: Amm., Prud. (ki meri še Mĕandros), dialectiae gyri et Maeandri Gell., quos tu Maeandros, dum omnes solitudines per se queris, quae deverticula flexionesque quaesisti? Ci.

2. (v vezilstvu) ovinkasti, tj. umetno med seboj (pre)pleteni okraski na oblačilnih obrobkih: Serv., Non., P. F., chlamydem auratam, quam plurima circum purpura Maeandro duplici … cucurrit V. — Od tod adj. Maeandricus 3 majándrski, Majándrov: Tert. Maeandrius 3 (Μαιάνδριος) majándrski, Majándrov: unda Pr., iuvenis (= Cannus, Majandrov vnuk) O., flumina Cl. Maeandrātus 3 ovinkast (kakor Majander), zategnjen: Varr. ap. Non.

Maeōtae -ārum, m (Μαιῶται) Majóti, skitsko pleme ob Majotskem jezeru (zdaj Azovskem morju): Plin. — Od tod adj. Maeōticus 3 majótski: palus Plin. Majotsko jezero, glacies Iuv. led Majotskega jezera; subst. Maeōticī -ōrum, m majótski jezerci, preb. ob Majotskem jezeru: Mel., Plin. Maeotius 3 majótski: unda V. ali lacus Plin. ali palus Cu. Majotsko jezero (= Azovsko morje), tellus V. = Krim. Maeōtis (Mēōtis) -tidis in -tidos, acc. -tim, acc. pl. -tidas, f majótska = k Majótom ali k Majótskemu jezeru sodeča: ora, hiems O., ara Iuv. (= Taurica) tavr(ij)ski, Penthesilea Pr. od Majotskega jezera; poseb. lacus Plin. ali palus Mel., Plin. (Μαιῶτις λίμνη) Majotsko jezero (Azovsko morje); v enakem pomenu nav. subst. Maeōtis (Mēōtis) -tidis, acc. -tida in -tin, f: Cal., Mel., Plin., Ap. Majótsko jezero; pesn. Maeotis (skrč. iz Maeotidis) paludes Enn. ap. Ci. Subst. Maeōtidae -ārum, m (*Μαιωτίδαι) Majotídi, majótski jezerci, preb. ob Majotskem jezeru: T.

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

mandrač samostalnik
(majhno pristanišče za plovila) ▸ csónak-kikötő

maneggevole agg.

1. priročen, pripraven, primeren, lahek za upravljanje:
arnese maneggevole pripravno orodje
mare maneggevole plovno, za plovbo primerno morje

2. pren. krotek, voljan

masculus 3 (mās)

1. moški, moškega spola (naspr. feminīnus): genus Ph., nomina Mart., libido H. nenaravna (tj. pohotnost ženske, ki skruni sama sebe); subst.
a) masculus -ī, m moški, mož (naspr. femina): Pl., incertus infans natus masculus an femina esset L., masculus et femina Vulg.
b) masculum -ī, n moški spol: neque est in his masculum femininumve Plin.

2. metaf.
a) kot arhit.t.t. tornus masculus Vitr. krožen zgib, pregib (naspr. tornus femina krožna blazinica ali ponvica).
b) moža dostojen, moški, možat, junaški, pogumen, krepek (krepak), močen (močan): Q., proles H., animus Ap., Sappho H. možata, ker se je vrgla v morje (toda obenem z namigom na njeno mascula libido, po drugih „moška“ [po masculus 1.], ker se je ukvarjala s pesništvom, ki sicer pristoji le možem), tura O., V. najboljša vrsta kadila.

maternica samostalnik
1. (del telesa) ▸ méh, anyaméhZ raziskavami je dokazano, da se dojenček spomni zvokov, ki jih je slišal v maternici. ▸ Kutatásokkal bizonyították, hogy a csecsemő emlékszik az anyaméhben hallott hangokra.

2. (o izvoru) ▸ méhPri naravnih ljudstvih so izviri posvečeni kraji, saj predstavljajo maternico zemlje, iz katere se porojeva živa voda, eliksir življenja. ▸ A természeti népek körében a források szent helyek, mert a Föld méhét jelképezik, ahonnan az élő víz, az élet elixírje ered.Peljemo se na morje, k maternici človeštva, iz katere vse izhaja in v katero se bo vse utopilo. ▸ A tengerhez megyünk, az emberiség bölcsőjéhez, amelyből minden ered és amelybe majd minden belesüllyed.
Skalna jama lahko simbolizira maternico matere Zemlje in se kaže kot skrivnostna votlina, kjer so mogoče preobrazbe in ponovna rojstva. ▸ A sziklabarlang a Földanya méhét szimbolizálhatja, és egyben titokzatos üreg, ahol lehetségesek az átváltozások és az újjászületések.

Mēdēa -ae, f (Μήδεια) Medéja

1. hči kolhidskega kralja Ajeta, čarovnica; svojemu ljubimcu, argonavtu Jazonu, je pomagala do zlatega runa ter pobegnila z njim in svojim bratom Absirtom. Da bi zadržala očeta, ki jih je zasledoval, je brata usmrtila in ga razkosanega vrgla v morje. Po prihodu v Jolk sta se Jazon in Medeja poročila. Jazon je pozneje svojo ženo zavrgel in snubil Kreuzo (ali Glavko), hčer korintskega kralja Kreonta, maščevalna Medeja pa je usmrtila nevesto in svoja otroka: Ci., O., H., Iust., Hyg.; metaf.: Medea Palatina (= Clodia) Ci. — Soobl. Mēdīa -ae, f Medíja: Plin.

2. mesto ob Črnem morju: Iust.

3. Mēdīa nigra črna medíja, nam neznan dragulj, imenovan po Medeji: Plin. (37, 174).

méditerrané, e [-tɛrane] adjectif sredozemski

la (mer) Méditerranée Sredozemsko morje, Sredozemlje

mediterraneo agg. geogr. sredozemski:
Mare Mediterraneo, Mediterraneo Sredozemsko morje, Mediteran

mediterráneo sredozemski

ciudad mediterránea celinsko mesto
Mar Mediterraneo Sredozemsko morje

megl|a ženski spol (-è …) der Nebel; die Nebelbildung; (jutranja Frühnebel, Morgennebel, v kotlinah Talnebel, ledena Eisnebel, nepredirna Nebelwand, talna Bodennebel, Strahlungsnebel, visoka Hochnebel)
umetna megla künstlicher Nebel, figurativno blauer Dunst
podhlajena megla unterkühlter Nebel
gosta megla dichter Nebel, pogovorno: die Waschküche, die Suppe
… megle Nebel-
(metalec der Nebelwerfer, morje das Nebelmeer, najava die Nebelmeldung, nastajanje die Nebelbildung, pas die Nebelbank, področje das Nebelgebiet, pramen der Nebelschwaden, pršenje iz megle das Nebelnässen)
brez megle nebelfrei
poln megle durchnebelt
vlažen od megle nebelfeucht
odet v meglo nebelverhangen
dan z meglo der Nebeltag
(signalni) rog za meglo das Nebelhorn
signal za meglo das Nebelsignal
agronomija in vrtnarstvo zaščititi z umetno meglo einnebeln