Franja

patrōnus -ī, m (pater)

I. patrón = pokrovitelj, zaščitnik, zastopnik, varuh, zavetnik, branilec, branitelj (naspr. cliens).

1. V najstarejši dobi je imel plemenitaš okoli sebe kopico napol svobodnjakov (clientes), ki jih je zastopal pred sodiščem, ker nesvobodni niso veljali za pravno sposobne. To razmerje je bilo trajno in tudi posvečeno po verski plati, ker se je klient udeleževal družinskih daritev (sacra gentilicia): quot enim clientes circa singulos fuistis patronos, tot nunc adversus unum hostem eritis L.

2. V poznejšem času je patronus od ljudi nižjih stanov (poseb. še od mest in pokrajin) svobodno izmed imenitnih rim. mož voljeni zaščitnik (zastopnik, branilec): coloniae Ci., agri Piceni Ci., ii, qui civitates aut nationes devictas bello in fidem receperunt, earum patroni sunt Ci.; tudi gospodar, patron kakega osvobojenca, ker je osvobojeni suženj ostal pod varstvom svojega gospoda: Ci., corrupti in patronos liberti T. —

II. metaf.

1. branilec, zagovornik, zastopnik pred sodiščem, odvetnik (naspr. accusator): Q., iudicis est semper verum sequi, patroni verissimile defendere Ci., p. causae (pravde) Ci. = odvetnik.

2. sploh branilec, zaščitnik, zastopnik: foederum, iustitiae Ci., plebis L., Iust.

phalanx (kasneje falanx) -angis, acc. sg. -a in -em, acc. pl. -as in -ēs, f (tuj. φάλαγξ)

1. bojna vrsta, bojna četa, bojni red, falánga (po Hom.: Τρώων ῥῆξε φάλαγγα): Tuscorum V., Agamemnoniae phalanges V., Argivae phalanges V. grška vojska.

2. atensko in spartansko hoplitsko čelo (udarni del vojske, ki so ga tvorili težkooboroženci), falánga: Chabrias phalangem loco vetuit cedere N.

3. poseb. makedonska falánga, makedonska, v podolgovatem štirikotniku s stisnjenimi vrstami v bojni red postavljena težko oborožena pehota, ki je bila sestavljena iz 12—16 vrst, v vsaki pa je bilo 50 mož; v raznih obdobjih je štela od 8 do 16.000 mož: L., Cu., Lamp., phalanx Macedonum N. = makedonska težko oborožena pehota; od tod

4. metaf. galska bojna vrsta, germanska bojna vrsta štirikotna galska in germanska bojna vrsta, v kateri so bojevniki tesno združili ščite: hostium phalangem perfringere C., Helvetii phalange factā successerunt C. v stisnjenih vrstah.

5. pren. gosta tolpa, gosta množica: terrigenae phalanges culparum Prud.

Philēmō(n) -onis, m (Φιλήμων) Filémon

1. grški komediograf iz Solov v Kilikiji: Pl., Q., Gell., Ap.

2. zgodovinar: Plin.

3. starec iz Frigije, Bavkidin mož: O.

plešast pridevnik
1. (brez las) ▸ kopasz, tarLani jeseni so mi začeli tako izpadati lasje, da sem postala skoraj plešasta. ▸ Tavaly ősszel annyira elkezdett hullani a hajam, hogy majdnem megkopaszodtam.
2. (o površini) ▸ kopasz, kopárNa Trgu revolucije je ubogo staro živo mejo in "plešasto" zelenico nadomestila urejena cvetlična greda. ▸ A Forradalom téren a szegényes régi sövényeket és a „kopasz” gyepet takaros virágágyás váltotta fel.
Brocken je gosto poraščen z mešanim gozdom, proti vrhu se gostijo smreke, čisto na vrhu pa je kamnito plešast. ▸ A Brockent sűrű vegyes erdő fedi, a teteje felé haladva lucfenyőkkel, a hegycsúcs pedig sziklás és kopár.

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

poēta -ae, m (izpos. ποιητής)

1. stvarnik, ustvarjalec, tvorec, izdelovalec, izumitelj, iznajditelj, izumnik: tu poëta es prorsus ad eam rem Pl. ti si mož za to, nec fallaciam astutiorem ullus fecit poëta Pl. spletkar, rovar, kovarnik, intrigant.

2. occ. pesnik, poet: Enn., Pac., Acc., Ter., Varr., Corn., Cat., Lucr., V., Pr., Tib., O., H., L., N., Hyg., Vitr., Sen. rh., Sen. ph., Vell., Cu., Val. Max., Asc., Cels., Col., Ph., Pers., Petr., Mart., Stat., Iuv., T., Plin., Plin. iun., Q., Front., Suet., Gell., G., P. F., Fest., Fr., Ap., Fl., Don., Aus., Macr., Cl., Iust., Amm., Lamp., Vop., M. idr., barbarus Pl. (o Najviju), scaenicus Varr., bonus, optimus Ci., comicus, tragicus Ci., pictores et poetae H., legere oratores (prozaike) et poëtas Ci., ut ait poeta Col., Cornelius autem Severus, etiam [si] sit versificator quam poeta melior Q., satiricus Suet., tragoediarum poeta, poeta vetus Gell., Anacreon, lyricus poeta Porph., veteres poetae Amm.

polso m

1. anat. zapestje

2. med. utrip, pulz; utripanje, bitje:
polso debole, frequente, regolare slaboten, hiter, enakomeren utrip:
tastare il polso a qcn. pren. komu izmeriti pulz

3. pren. krepek značaj, moč, odločnost:
lavoro di polso zahtevno delo
polso ferreo, fermo trdna odločenost
scrittore di polso pisatelj pristnega, krepkega navdiha
uomo di polso odločen, energičen mož

Polym(n)ēstōr -oris, acc. -em in -a, m (Πολυμ(ν) ήστωρ) Polim(n)éstor, kralj Bistonov v Trakiji, Priamov zet, Ilionin mož: O., Hyg., Serv.; prim. Polydōrūs.

ponoréti (-ím) perf. impazzire, ammattire, insanire, uscire di senno, perdere la ragione; vulg. incazzarsi:
ponoreti od sreče, veselja impazzire dalla felicità, di gioia
ponoreti od jeze schiumare di rabbia
kompas je ponorel (ne kaže severa) la bussola è impazzita
ko so ga nekaj časa pošiljali od Poncija do Pilata, je mož ponorel dopo che per un po' di tempo l'avevano mandato da Ponzio a Pilato, il brav'uomo si incazzò
včasih je dobro malo ponoreti semel in anno licet insanire lat.; una volta all'anno è lecito impazzire (per carnevale)

postav|a³ ženski spol (-e …) starinsko: das Gesetz, die Vorschrift
figurativno mož postave/oko postave das Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter
religija die Thora
zvitek postave die Thorarolle
religija učitelj postave der Gesetzeslehrer

postáva² (-e) f (zakon) legge:
mož postave il tutore della legge

povôden aquatic

povôdni mož Triton; water sprite

povôden

povodni mož ondin moški spol
povodna vila ondine ženski spol
povodni konj hippopotame moški spol

povôden (-dna -o) adj. dell'acqua; acquatico:
zool. povodna bolha dafnia (Daphnia pulex)
zool. povodni konj ippopotamo (Hippopotamus amphibius)
zool. povodni kos merlo acquaiolo (Cinclus cinclus)
etn. povodni mož genio dell'acqua

povôden

povodni mož espíritu m de las aguas

pozóren (-rna -o) adj.

1. attento; avvertito, vigile:
pozorni poslušalec un ascoltatore attento

2. premuroso, amoroso, pieno di attenzioni; riguardoso, rispettoso; officioso:
pozoren mož un marito premuroso
pozoren prijatelj un amico premuroso, knjiž. officioso

právi -a, -o right, the right one; proper; (neponarejen) natural, pure, genuine, unadulterated; perfect, quite a; (resnlčen) real, true, veritable, authentic, actual; (točen) accurate, correct; (zvest) true, true-blue; (iskren) sincere, felt

právi, -a, -o brat full brother
práva sestra full sister
právi, -a, -o denar good money
právo zlato pure gold, genuine (ali real) gold
právi, -a, -o kot geometrija rectangle
práva pot the right way
právi, -a, -o mož (človek) the right man
právi, -a, -o mož na pravem mestu (figurativno) a square peg in a square hole
o právem času in due course, at the right time, in the nick of time
na právem mestu in the proper place
právi, -a, -o Francoz, ta možakar! a true Frenchman, that man!
právi, -a, -o pravcati bedak a regular fool, a prize idiot
právi, -a, -o pravcati lopov an arrant knave, a confirmed rascal
právi, -a, -o pravcati detektiv a real, live detective
to je právi, -a, -o mož this is a real man
on je právi, -a, -o avtor te knjige he is the true author of this book
on ni čisto pri právi, -a, -o (pameti) he is not quite in his senses
on je práva ničla (figurativno) he is a mere cipher
to je práva sreča it is a piece of real good luck
to ne gre čisto po právem (figurativno) there is some skulduggery in it, I suspect foul play
ni nobene práve razlike med njima there is no real difference between the two
imeli smo právo poplavo doma we have had a real inundation at home
naleteti na právega to meet one's match
priti na právo mesto to come to the proper place
urezal si se v prst, práva reč! you have cut your finger, what's that? (ali it's nothing to make a fuss about)

Prema -ae, f Préma = Pritiskalka, Stiskalka, boginja, ki bdi nad novima zakoncema in poskrbi, da se deviška nevesta ne premakne, ko njen mladi mož pritiska nanjo (quae facit, ut ne virgo se commoveat, quando a sponso premitur): Aug., Tert.

preváran (-a -o) adj. circuito, truffato, ingannato; pog. fregato, bidonato, buggerato:
prevarani mož becco; j. it. martino; marito tradito, cornuto
biti prevaran in deležen posmeha esser becco e bastonato

pro moški spol/ženski spol korist, dobiček, prid, prednost

pro y contra za in proti
en pro (de) v prid, v korist, v dobro
hombre de pro (fig) mož na mestu, cel mož, fant od fare
¡buena pro! na zdravje!