Franja

mesonauta -ae, m (gr. *μεσοναύτης) mornar, ki je po činu med krmarjem in veslači, po drugih mornar, ki stoji sredi veslačev in jim daje znamenja za veslanje: Pomp. in Ulp. (Dig.).

metaphrenum -ī, n (gr. μετάφρενον) zgornji del hrbta med pleči: Cael.

metathesis [metǽɵəsis] samostalnik (množina metatheses)
slovnica metateza, prestava glasov
kemija izmenjava atomov med dvema molekulama

mielleux, euse [mjɛlö, z] adjectif medast; péjoratif, figuré meden, sladek kot med, hinavski

paroles féminin pluriel mielleuses sladkobne, hinavske besede

mi-fin [mifɛ̃] adjectif vmesen med debelim in drobnim

petits pois mi-fins srednje velik grab

mìrbožati se -ām se pred božičnim kosilom se med seboj (člani družine) poljubovati z besedami: "Mir božji!"

miscarry [miskǽri] neprehodni glagol
ne imeti uspeha, izjaloviti se; izgubiti se (pošiljka); med splaviti, abortirati

mjenòvati se mjènjujēm se (ijek.), menòvati se mènujēm se (ek.) zamenjati, zamenjavati med seboj: ja ću tebi dati ovo, ti meni ono, te ćemo se tako mjenovati

monogamie [-mi] féminin zakonska zveza med enim moškim in eno žensko; monogamija, enoženstvo

morbidité [-dite] féminin bolehnost, slabotnost; morbidnost, številčno stanje med bolnimi in zdravimi

mortified [mɔ́:tifaid] pridevnik
ponižan, žaljen; jezen, nevoljen (at)
med nekrotičen

mr̀gīnj -ínja m (dalm. margine) dial.
1. mejnik: mrginj je granični znak, kamen između dva imanja
2. meja, griva, nezoran travnat del med njivami

mulsus 3 (mel)

1. z medom pomešan, skuhan, zvarjen: aqua Col., Plin., Vulg. medena voda, lac Plin., acetum Plin. kisla medica; subst.
a) mulsum -ī, n (sc. vinum) medica: calix mulsi Ci., pocillum mulsi L., mulsum pauperis Mart.
b) mulsa -ae, f (sc. aqua) medena voda: Plin. Val.

2. sladek kot med, medenosladek: pirum Col. medenka, medenica; metaf.: dicta mulsa Pl. ljubke besede, mea mulsa Pl. (ljubkovalna beseda) moja sladka dušica (pupika).

mȕnkāš m (madž. munkás, sla. moka) interniranec pri delavskem bataljonu na Madžarskem med drugo svet. vojno

mur [mür] masculin zid; stena; pluriel mesto, del mesta med obzidjem

dans nos murs v (našem) mestu, tu; v naše mesto
au pied du mur (figuré) v slepi ulici, v zagati
mur d'appui, de parapet prsobran
mur d'assaut (sport) plezalna stena
le mur de l'Atlantique, de Berlin Atlantski, berlinski zid
mur de cloison vmesna stena, prestenek
mur de clôture ograjni zid
mur d'enceinte mestno obzidje
mur de face čelna stran (zgradbe)
Mur des Lamentations zid žalovanja (v Jeruzalemu)
mur mitoyen, coupe feu požarni zid
mur orbe slepa stena
mur de séparation ločilni zid
mur du son, mur sonique (aéronautique) zvočni zid
cet homme est un mur ta človek je nepopustljiv, brezčuten
se cogner, se heurter à un mur zadeti ob zid, naleteti na nepremostljivo oviro
les murs ont des oreilles stene, zidovi imajo ušesa (lahko nas kdo sliši, govorimo po tihem!)
coller, mettre quelqu'un au mur postaviti koga ob zid, ustreliti ga
(se) donner de la tête contre le mur (figuré) riniti z glavo skozi zid
être le dos au mur ne môči zbežati
mettre quelqu'un au pied du mur (figuré) ugnati koga (v kozji rog)
sauter, faire le mur (figuré) iti ven brez dovoljenja (vojaki, učenci v internatu)

mūtuus 3 (gl. mūtō -āre)

1. (iz)posojen: mutuum talentum dare Pl. ali pecuniam dare mutuam Ci. ali dare frumentum mutuum Ci. na posodo (v zakup) da(ja)ti, posoditi (posojati), quaerere pecunias mutuas fenore L. na obresti hoteti vzeti, pecuniam mutuam sumere S., sumere ab aliquo pecunias mutuas Ci. v zakup vzeti (jemati), izposoditi (izposojati) si, sescenties sestertium a privatis mutuum accipere T. kot posojilo prejeti, dobiti, mutuam pecuniam praecipere C. vnaprej vzeti posojilo, pecunias mutuas exigere Ci. na posodo (kot posojilo) zahtevati, argentum mutuum arcessere S. fr., aes mutuum reddere S.; metaf.: pudorem sumere mutuum Pl. izposoditi si sramežljivost, če je človek nima sam; subst. mutuum -ī, n pósoda, posojilo, zakup: Icti., Vulg., accipere mutuum, ali(c)unde exorare mutuom (= mutuum) Pl., sumere mutuum Sen. ph. ali a se mutuum Ca. ap. Sen. ph.; poseb. abl. mūtuō na pósodo, kot posojilo, v zakup: Iust., Vulg., sumptum aliunde ut mutuo Ci.; v besedni igri: ea me deperit: ego autem cum illa nolo facere mutuom. Quia proprium facio: amo pariter simul Pl. = nočem, da mi le posodi svojo ljubezen, hočem jo imeti v lasti.

2. vzajemen, medsebojen, obojestranski, povraten: beneficia N., benevolentia, voluntas Ci., officia Ci., Plin. iun., metus, odium, pernicies, sermones T., accusatio Q. protitožba, mutuum inter se auxilium L., nec mutua nostris dictu refers O. ne odgovoriš nič na moje besede, Mars mutua funera aequat V. ali nox omnia erroris mutui implevit L. na obeh straneh, mutua vulnera Iust., Aur. ali mutui ictūs T. ki si jih zadajajo drug drugemu, olores mutuā carne vescuntur inter se Plin. požirajo drug drugega, mutuarum rerum commercium Iust. trgovina na (blagovno) izmenjavo; subst. mutuum -ī, n vzajemnost, medsebojnost, obojestranskost, vedenje drugega proti drugemu, medsebojen odnos: mutuum in amicitiā Ci., mutuum mecum facit Pl. vrača (ne)milo za (ne)drago, mutuum fit (sc. a me) in mutua fiunt a me Pl. jaz ravnam prav tako (v odnosu do tebe), enako ravnam jaz; adv.: per mutua ali sam acc. mutua, tudi acc. sg. mutuum med seboj, medsebojno, drug z drugim, drug drugega: pedibus per mutua nexis V., inter se mortales mutua vivunt Lucr., e laevo sit mutua dexter Lucr. nasproti pa, mutuum muli scabunt Aus. (gl. mūlus). — Adv. mūtuē in mūtuiter: Varr. ap. Non. (oboje redko) vzajemno, med seboj, medsebojno, zopet: mutue respondere; nav. v istih pomenih adv. abl. mūtuō: Suet., Fr., aestūs maritimi m. accedentes et recedentes Ci., de se m. sentire provinciam Auct. b. Alx. da je prav takega (dobrega) mnenja o njem, kakor je bil on o njej.

nȁpolica ž, nàpolica ž
1. spolovina, pogodba med lastnikom in obdelovalcem zemlje ali rejcem živine, da si bosta pridelke ali prirejo delila na pol
2. soržica

nàusnica ž
1. brčice: tek mu trgla nausnica pognale su mu prve brčice; počela momka gariti nausnica fantu so se začele črniti prve brčice
2. del obraza med gornjo ustnico in nosom

navette [navɛt] féminin

1. vozilo (vlak, avtobus, ladja itd.), ki vozi stalno sem in tja med dvema krajema; čolnič pri statvah, šivalnem stroju; mrežkalna igla

2. botanique ogrščica

train masculin navette vlak, ki vozi sem in tja med dvema krajema
faire la navette entre Ljubljana et Zagreb stalno se voziti sem in tja na relaciji Ljubljana-Zagreb
faire faire la navette à quelqu'un pošiljati koga sem in tja
service masculin de navette vzdrževanje prometa med dvema krajema
huile féminin de navette repno olje

nȅdostīž ž nedozorelo klasje med sicer zrelim žitom