Franja

pisar pohoditi, stopiti (na), (po)teptati, tlačiti, stiskati (grozdje); cepetati, topotati (konj); zabiti

pisar la mala hierba skusiti nevšečnost
pisar el suelo patrio stopiti na domača tla
pisar las uvas grozdje tlačiti (stiskati)
¡me ha pisado V.! na nogo ste mi stopili!
pisar bien imeti lepo hojo

písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

písati po nareku to write from dictation
napačno písati besedo to misspell a word
písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
písati knjige to write books, to be an author
ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
písati note to copy out music
písati na stroj to typewrite, to type
še enkrat, ponovno písati to rewrite
pravilno písati besedo to spell a word correctly
kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
slabó písati to write badly, to scrawl
on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
písati pismo s črnilom to pen a letter
písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
kako se pišete? what is your name?
kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
písati o slovstvu to write on literature
písati v običajni pisavi to write longhand
písati stenografsko to write shorthand
ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
písati komu v dobro to put down to someone's credit
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!

písati écrire ; (knjigo) composer ; (članek) rédiger ; (račun) dresser, établir ; (na pisalnem stroju) dactylographier , familiarno taper

pisati si échanger des lettres, être en (ali tenir) correspondance avec quelqu'un, correspondre avec quelqu'un, écrire
pisati čitljivo, debelo, drobno, nečitljivo, tekoče écrire lisiblement, gros, petit (ali fin, menu), illisiblement, couramment
pisati na čisto mettre au net (ali au propre)
pisati s črnilom, s kredo, z nalivnikom, z roko, s strojem écrire à l'encre, à la craie, avec un stylo(graphe), à la main, à la machine
pisati v dobro (komercialno) porter à l'actif
pisati francosko écrire en français
pisati z lahkoto écrire avec aisance
pisati z malimi, velikimi črkami écrire en minuscules, en majuscules (ali capitales)
pisati po nareku écrire sous la dictée
pisati zelo nečitljivo écrire comme un chat (ali à la diable), griffonner
pisati note écrire de la musique
pisati pravilno, nepravilno écrire sans fautes, avec des fautes
pisati v prozi, v verzih écrire en prose, en vers
pisati v dobrem slogu écrire de bonne encre, avoir un bon style (ali du style)
pisati na šolsko tablo écrire au (ali sur le) tableau (noir)
pisati s tiskanimi črkami écrire en script
pisati kar komu sproti pride na misel écrire au courant de sa plume
lepo pisati (pisava) avoir une belle plume (ali écriture)
slabo pisati (slogovno) écrire mal, familiarno écrivailler
dolgo časa mi ni pisal il a été long à m'écrire
pišite mi kaj o sebi donnez-moi de vos nouvelles
to si pišite za uho soyez averti!, tenez-vous-le pour dit!
kako se pišete? quel est votre nom?

písati escribir

pisati po nareku escribir al dictado
pisati z roko (s strojem, s tinto, s kredo, z nalivnim peresom) escribir a mano (a máquina, con tinta, con tiza, con estilográfica)
pisati s svinčnikom escribir a (ali con) lápiz
pisati na tablo escribir en la pizarra
(ne)pravilno pisati escribir con (sin) ortografía
pisati nečitljivo (tekoče, francosko) escribir con letra ilegible (de corrida, en francés)
pisati na čisto (čistopis) escribir (ali poner) en limpio
lepo pisati (pisava) tener buena letra, (stil) ser un buen escritor
slabo pisati (pisava) tener mala letra, (stil) escribir mal
pisati note (glas) escribir música
kako se to piše? ¿cómo se escribe esto?
še enkrat pisati escribir de nuevo, volver a escribir
pisati si (dopisovati si) mantener correspondencia (s kom con alg), fam cartearse con alg
to si piši za uho! fam ¡date por advertido!, ¡tenlo por dicho!

pisáva escritura f ; letra f

(ne)čitljiva pisava letra (i)legible
imeti lepo pisavo tener buena letra

planté, e [plɑ̃te] adjectif

bien planté (oseba) lepo raščen, postaven in krepak; nepremično stoječ
rester planté obstati kot vkopan

please [pli:z]

1. prehodni glagol
ugajati komu, narediti veselje, razveseliti; ustreči, zadovoljiti
ironično blagovoliti (to do kaj narediti)

2. neprehodni glagol
dopasti se, ugajati, prikupiti se, biti po volji

it pleases me, I am pleased with ugaja mi
I'll be pleased veselilo me bo
I'm only too pleased to do it to naredim z največjim veseljem
I'm pleased to say veseli me, da lahko rečem
to please o.s., to do what one pleases delati, kar se komu zljubi
please yourself postrezi si, kot želiš
only to please you samo tebi na ljubo
please God če bog da
if you please če dovoliš, če ti je prav
and now if you please zamisli, lepo te prosim
please prosim
please not prosim ne

počénjanje počétje behaviour, doings pl

lepo počénjanje, počétje! (ironično) fine goings on!

podájati (-am) | podáti (-dám)

A) imperf., perf.

1. dare, porgere

2. šport. passare, centrare; smistare:
podati z glavo passare di testa
podati žogo servire, allungare la palla
podati žogo na center traversare al centro, crossare

3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
podajati učno snov presentare la materia
podati pesem recitare la poesia
podajati vlogo recitare, interpretare la parte
podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

4. nareč. sgridare, rimproverare

B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

1. pog. stare bene, donare:
temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

3. (vdati, vdajati se) arrendersi

4. (upogibati se, udirati se) cedere;
zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
podati si roke darsi la mano
veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero

podáti to hand; to give; to pass; to administer; (ponuditi) to offer, to reach; to extend

podáti roko to offer (ali to hold out) one's hand
podaj mi knjigo, prosim! reach me that book, will you?
podáti se (iti) to go (k to), arhaično to repair (to); (pristajati) to become, to suit, to fit
klobuk se ti lepo poda the hat suits you well
podáti se na potovanje to undertake a a journey, to set out on one's journey

pójem (-jma) m

1. concetto, idea, nozione:
definirati kak pojem definire un concetto
osnovni, sorodni pojmi concetti base, affini
pojem časti il concetto dell'onore
pojem dobrega in zla il concetto del bene e del male

2. vocabolo, espressione, termine:
slovar strokovnih pojmov dizionario dei termini tecnici

3. quintessenza; non plus ultra; sinonimo:
njihovi izdelki so pojem kvalitete i loro prodotti sono sinonimo di qualità

4. filoz. concetto, nozione, idea:
nadrejeni, podrejeni pojem concetto superiore, accessorio
ne imeti pojma o čem non avere la più pallida idea di qcs.
nimaš pojma, kako lepo je bilo non puoi immaginare com'era bello
spoznati osnovne pojme neke znanosti conoscere i rudimenti di una scienza
o čem ne imeti jasnih pojmov avere idee piuttosto vaghe su qcs.
čast mu ni prazen pojem, čast je zanj zelo širok, raztegljiv pojem per lui l'onore non è parola vuota, l'onore è per lui qualcosa di molto ampio, elastico
strateški pojmi le concezioni strategiche

pol-liceor -ērī -licitus sum (por + liceor; gl. por)

1. (po)nuditi, ponuditi (ponujati), tudi ponuditi (ponujati) se za kaj, obljubiti (obljubljati), obetati, besedo da(ja)ti (naspr. abnuere, denegare; prim. prōmittere = obljubiti (obljubljati) komu kaj = „storiti, da kdo kaj pričakuje“, „upanje (nado) vzbujati komu“); abs.: Lamp. idr., cum contra fecerint, quam polliciti professique sint Ci., mox ubi pollicita est O., dando et pollicendo perfecit S. z darili in obljubami (obeti), quem plane debes mittere, ut polliceris Plin. iun.; z adv.: ultro polliceri Ci., bene (liberaliter C., benigne L., liberalissime Ci.) polliceri S. lepo (prijazno) obljubiti (obljubljati, obetati), dajati lepe (prijazne) obljube; z acc. rei: Pl., Ter., Iust., Plin. iun., Suet. idr., publice frumentum C., frumentum ad bellum L., pecuniam, pecunias in rem publicam Ci.; z acc. rei in dat. personae: H., Iust., Vell., Sen. tr., Suet. idr., Paridis lyram Alexandro quidam pollicitus est Cu., militibus agros ex possessionibus suis polliceri C., alicui arma virosque ad bellum polliceri L., regi pacem neque abnuere neque polliceri S., senatui frumentum in cellam gratis Ci.; preg.: ei maria montesque polliceri S. = obljubljati komu morja in gore = sl. „obljubljati komu zlate gradove“, „obljubljati (zidati) komu gradove v oblakih“ (prim. montīs auri pollicens Ter.); s predik. acc.: Iust., Plin. iun. idr., sese itineris ducem polliceri S. ponuditi se za vodnika; v pogovornem jeziku z de: de nostro amico placando aut etiam plane restituendo polliceor Ci., de aestate polliceris vel potius recipis Ci., nihil … de opibus meis pollicebar, sed de horum erga me benevolentia promittebam Ci., neque mehercle minus ei prolixe de tuā voluntate promisi, quam erat solitus de meā polliceri Ci., de se multa polliceri Iust.; z inf.: L., Sen. rh., qui sum pollicitus ducere? Ter., si amplius obsidum vellet, dare pollicentur C., offerre pecuniam, fidem et pericula (zvestobo v (ob) skupni nevarnosti) polliceri T.; z ACI in inf. fut.: H., Plin. iun. idr., pollicetur Piso sese ad Caesarem iturum (sc. esse) C., pollicitus est sibi eam rem curae futuram C., cum tantas res Graeci susciperent, profiterentur, agerent seque et videndi res obscurissimas et bene vivendi et copiose dicendi rationem daturos hominibus pollicerentur Ci., pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci., Cinna in omnibus tribubus eos se distributurum pollicitus est Vell., de Alexandrina re causaque regia tantum habeo polliceri, me tibi absenti tuisque praesentibus cumulate satis facturum Ci. ep.; redko z ACI in inf. pr.: iusiurandum pollicitus est dare se Pl., sine praedio relinquere se iis urbem immunesque victuros est pollicitus L.; s finalnim stavkom zahtevne vsebine: statua non modo ut ponatur, verum etiam ut inviolata maneat pollicetur Iust., saepe erat senatui pollicitus … discederet uterque ab armis exercitusque dimitteret Hirt.; z vprašalnim stavkom: neque ille, quae meum tempus postularet, satis prolixe polliceretur Ci., erat enim (sc. Phamea) in consulatus petitione per te mihi pollicitus, si quid opus esset Ci.

2. poseb.
a) (o govorniku) na začetku (v uvodu) govora obljubiti (obljubljati), obetati, naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati: quaeso, ut, quid pollicitus sim, diligenter memoriae mandetis Ci., docui, quod primum pollicitus sum, causam omnino, cur postularet, non fuisse Ci.
b) (o kupcu) (po)nuditi (ponujati): at illic pollicitus est prior Pl.
c) (o pticah pri avspicijih) obljubiti (obljubljati), obetati, napoved(ov)ati, prerokovati: assuetae sanguine et praedā aves pollicebantur Fl. — Polliceor, zlasti pa pollicitus 3 v pass. pomenu: Hyg., Lact. idr., exercenti navem adversus eos, qui cum magistro contraxerunt, actio non pollicetur Ulp. (Dig.), non dormientibus neque otiantibus, sed vigilantibus et laborantibus pollicentur praemia Ambr., pollicitam dictis, Iuppiter, adde fidem O., nam ut aliis plerumque obvenienti magistratu ob metum statuae polliceantur Prisc.; od tod subst. pollicitum -ī, n „obljubljeno“, obljuba, obet: Col., Sil., Hyg., polliciti fides O. verjetnost obljube.

Opomba: Act. soobl.: ne polliceres, quod datum est Varr.

pomme [pɔm] féminin jabolko; glava (solate, zelja); populaire glava; (okrogel) gumb

aux pommes (populaire) tiptop, zelo lepo
(populaire) ma pomme, sa pomme jaz, on
pomme d'Adam (anatomie) Adamovo jabolko
pomme d'amour paradižnik
pomme d'arrosoir škropilo (pri škropilnici)
pommes blanches olupljen in v slani vodi kuhan krompir
pomme à cidre, à couteau, d'été, d'hiver jabolko za jabolčnik, namizno, zgodnje, zimsko jabolko
pomme de discorde jabolko spora
pommes pluriel frites ocvrt krompir
pommes mousseline, neige piré krompir, zmečkan krompir
pomme de pin smrekov storž
pomme sautées pečen, pražen krompir
pomme de terre krompir
pommes de terre potagères, fourragères jedilni, krmilni krompir
pommes de terre primeurs zgodnji krompir
pommes de terre en robes de chambre krompir v oblicah
compote féminin de pommes jabolčni kompot
jeter des pommes cuites à quelqu'un (figuré) izžvižgati koga
éplucher des pommes de terre olupiti krompir
se sucer la pomme (populaire) poljubiti se
tomber dans les pommes (populaire) pasti v nezavest

pomóč ayuda f ; auxilio m ; socorro m ; asistencia f ; apoyo m

na pomoč! ¡socorro!; ¡auxilio!; ¡a mí!
s pomočjo koga con la ayuda de alg
z božjo pomočjo con la ayuda de Dios
brez tuje pomoči sin ayuda de nadie
denarna pomoč ayuda económica
medsebojna pomoč ayuda mutua, socorro mutuo
prva pomoč socorro de urgencia
postaja prve pomoči caseta f de socorro
kriki, klici na pomoč gritos m pl (ali voces f pl) de socorro
zdravniška pomoč asistencia médica
iti (priteči) komu na pomoč ir (acudir) en socorro a alg
prositi (koga) za pomoč pedir socorro (ali auxilio) a alg; pedir ayuda a alg
klicati na pomoč llamar en ayuda
nuditi komu pomoč socorrer (ali auxiliar) a alg, prestar ayuda (ali auxilio) a alg, asistir a alg
prva pomoč (na cesti) primeros auxilios m pl (en carretera)
nudíti prvo pomoč komu prestar a alg los primeros auxilios, (pri ranjencih) curar de primera intención, hacer la prima cura (ali la cura de urgencia)
ti si mi v lepo pomoč! (ironično) ¡bonita ayuda tengo en tí!

poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
poner capital (en) vložiti denar (v)
poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
poner una carta a alg. komu pismo pisati
poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
poner el coche vpreči konje
poner un coche komu dati voz na voljo
poner como nuevo (a) koga ošteti
poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
poner debajo podložiti; premagati
poner espacios spacionirati
poner la firma podpisati
poner fuego zažgati
poner en duda (po)dvomiti o
poner en ejecución, poner en práctico izvesti
poner en evidencia dokazati
poner en el índice na indeks dati
poner en limpio na čisto prepisati
poner en su lugar popraviti
poner (la) mano (en) lotiti se česa
poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
poner la mesa pogrniti mizo
poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
poner en música uglasbiti
poner en salvo na varno spraviti, rešiti
poner entre comillas staviti med navednice
poner por condición kot pogoj staviti
poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
poner por nombre imenovati
poner por obra izpeljati, uresničiti
poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
ponerse zaiti (sonce)
ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
¡cómo se puso! kako se je razjaril!
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
ponerse postati
ponerse bueno ozdraveti
ponerse colorado zardeti
ponerse flaco shujšati
ponerse furioso pobesneti
ponerse malo zboleti
ponerse pálido prebledeti
el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
se puso como la pared postal je bled ko zid
ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
ponerse a escribir začeti pisati
ponerse a reir v smeh bruhniti
ponerse a caballo konja zajahati
ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
ponerse de mal humor postati slabe volje
ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
ponerse de rodillas poklekniti
ponerse de verano poletno se obleči
ponerse en la calle dati se javno videti
ponerse en camino na pot iti, odpotovati
se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!

pȍrāstan -sna -o, pórastan -sna -o raščen: majka je posmatrala sina kako je porastan u svakoj snazi tela i karaktera kako je lepo raščen

poslúšati (-am) imperf.

1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza

2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio

3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
dobro me poslušaj stammi a sentire
ne poslušati nikogar non sentire ragioni
poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
poslušati nasvet udire il consiglio (di)

4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato

postáva¹ (telesna) figure, shape, size

srednje postáve medium-sized
ona ima lepo postávo she has a beautiful figure

postáva taille ženski spol , stature ženski spol , constitution ženski spol , figure ženski spol ; (zakon) loi ženski spol

ima lepo postavo elle a une belle taille
visoke postave d'une grande taille, d'une haute stature
vitka postava taille élancée
vitez žalostne postave (Don Kihot) le chevalier de la Triste Figure

postáva talla f , estatura f ; forma f ; talle m ; (zakon) ley f

lepe postave de bellas formas
vitka postava talle m esbelto
imeti lepo postavo ser bien plantado; tener buen tipo