Franja

ganar (pri)dobiti, zaslužiti, zmagati, doseči; nakopati si; osvojiti, zavzeti; prehiteti, prekositi, imeti prednost pred, preteči koga

no le ganarias a pícaro ne boš mu kos v prebrisanosti
a trabajador no le gana nadie ne najdeš tako delavnega človeka kot je on
ganar amigos pridobiti si prijateljev
ganar el cielo v nebesa priti
ganar la boca a uno pregovoriti koga
ganar la copa (šp) dobiti pokal
ganar mucho dinero zaslužiti mnogo denarja
ganar a uno en años biti starejši kot
ganar las oposiciones z uspehom se potegovati za (učiteljsko) službo
ganar la orilla doseči breg
le he ganado dos partidas dobil sem dve partiji proti njemu
ganar un pleito dobiti pravdo
ganar terreno pridobiti na terenu, razširiti se
¡así no vas a ganar nada! tako ne boš ničesar dosegel!
ganar de comer, ganar para vivir, ganarse el pan kruh si služiti
ganar a dos por cero zmagati z 2 : 0
Juan te gana trabajando Ivan dela bolje kot ti
llevar las de ganar zmagati, dobiti
ganarse la voluntad de alg. koga zase pridobiti

garnir [garnir] verbe transitif opremiti; opremiti s pohištvom; oskrbeti z; obšiti, obrobiti, okrasiti; prevleči z; napolniti; ojačiti, oblaziniti (stol); podložiti (obleko); okomatati (konja)

garnir de fourrure obšiti s krznom
garnir une table de fleurs okrasiti mizo s cvetjem
garnir un meuble po-, prekriti kos pohištva
les spectateurs garnissent les balcons balkoni so polni gledalcev
se garnir oskrbeti se (de z); čuvati se (de pred); napolniti se (prostor)
(populaire) se garnir le ventre, l'estomac, la panse jesti, najesti se

gefällig ustrežljiv, (angenehm) prijeten, privlačen; gefällig sein narediti uslugo; (Noch ein Stück) gefällig? Ali bi (še en kos)?; was ist gefällig? s čim vam lahko postrežem?

gŕd ugly; hideous; nasty; dirty; (ime) ill, bad; (podel) mean, base, scurvy; (vreme) bad, nasty; (vedenje) unmannerly, boorish; (neroden) ungainly; figurativno (prostaški) foul, obscene, indecent

gŕd kot smrtni greh (as) ugly as sin
gŕd kos poti nasty stretch of road
gŕd obraz ugly face
gŕda rana ugly wound
gŕdo govorjenje bad language
gŕdo vreme nasty weather
gŕd zločin ugly crime
nebo obeta gŕdo vreme the sky looks ugly
to je bilo gŕdo dejanje that was a wicked deed
posta(ja)ti gŕd to grow ugly
gŕda šala dirty trick

habillement [abijmɑ̃] masculin oblačenje, ohleka

habillement féminin, masculin ženska, moška oblačila
habillement de tête pokrivalo
effet masculin d'habillement kos obleke
syndicat masculin de l'habillement sindikat oblačilne stroke

*hauteur [otœr] féminin višina, vzpetina, visokost; nadutost, arogantnost; vieilli vzvišenost, plemenitost

être à la hauteur biti kar najbolj sposoben
être à la hauteur de la situation biti kos položaju
l'avion prend de la hauteur letalo se dviga
tomber de (toute) sa hauteur pasti po vsej svoji dolžini, figuré biti zelo presenečen, z neba pasti

Herr, der, (-n, -en) gospod (auch als Anrede); gospodar; (Mann) moški; sein eigener Herr sam svoj gospod; Herr der Lage gospodar položaja; Herr der Lage sein obvladati položaj; aus aller Herren Ländern z vsega sveta; einer Sache Herr sein/werden obvladovati/obvladati (kaj), biti kos (čemu); Meine Herren! Gospoda/Gospodje!

hold^*3 [hóuld]

1. prehodni glagol
držati, obdržati, zadržati; omejiti, zadrževati, ovirati, krotiti; zdržati
šport zadržati nasprotnika; zavezati koga za kaj (to)
imeti (npr. sestanek); imeti, posedovati (zemljo, pravice, delnice, službo); imeti koga za kaj (npr. za poštenjaka); proslavljati (praznik); obdržati (smer); prenašati (alkohol)
vojska & figurativno odbraniti, obdržati (položaj)
pravno odločiti, odrediti; pritegniti (pozornost)
ameriško zadostovati (hrana)
ameriško rezervirati, imeti rezervacijo (v hotelu)
ameriško prijeti, obdržati v zaporu

2. neprehodni glagol
držati se, zadržati se, vztrajati (by, to pri, na čem)
veljati, obveljati; obstati, prenehati; dogajati se, biti

hold! počakaj, ustavi se!
to hold the baby proti svoji želji imeti odgovornost
to hold to bail proti jamstvu izpustiti na svobodo
to hold the bag ostati na cedilu, imeti vso odgovornost
to hold a brief for odobravati, strinjati se
to hold one's breath zadržati dih
to hold the boards obdržati se na odru (igra)
to hold cheap ne ceniti
to hold in check imeti koga v šahu, krotiti
to hold in chase zasledovati
to hold a candle to the devil dajati potuho
to hold in contempt prezirati koga
to hold dear ceniti, čislati, ljubiti
to hold fast čvrsto držati, ne izpustiti
to hold the fort obraniti se
to hold a good hand imeti dobre karte
to hold good veljati, obveljati, izkazati se
to hold one's ground (ali one's own) vztrajati, ne popustiti, biti kos
to hold one's horses potrpeti
to hold s.o. (s.th.) in the hollow of one's hand imeti koga (kaj) v pesti
hold hard! počakaj!, stoj!
to hold one's hand vzdržati se česa
to hold one's head high biti zelo ponosen
hold everything! takoj prenehaj!
to hold at nought omalovaževati, ne ceniti
to hold s.o. to his promise (ali word) držati koga za besedo
to hold pace with iti v koraku s kom ali čim
to hold one's peace (ali tongue) molčati, držati jezik za zobmi
to hold still ostati miren
to hold a stock imeti zalogo, imeti na zalogi
to hold the stage biti v središču zanimanja (igralec na odru)
to hold tight čvrsto (se) držati
to hold true veljati, biti res
to hold water prenesti natančen pregled, veljati; biti vodotesen
to hold a wager staviti
to hold watch stražiti
there is no holding him ne da se ga zadržati, nezadržen je
neither to hold nor to bind ki se ga ne da obvladati, neukročen
the rule holds of (ali in) all cases pravilo velja v vsakem primeru
the place holds many memories kraj je poln spominov
to eat as much as one can hold jesti kolikor kdo zmore

hübsch ljubek, čeden, prijeten; figurativ lep (ein hübsches Stück Weg lep kos poti, eine hübsche Geschichte! lepa štorija!); das ist hübsch von dir lepo

impari agg.

1. neenak

2. mat. lih, neparen

3. anat. neparen:
organi impari neparni organi

4. ekst. neenak; nedorasel:
lotta impari neenaka borba
essere impari al proprio compito biti nedorasel, ne biti kos nalogi

im-patiēns (in-patiēns) -entis

1. nezmožen kaj trpeti, — prenašati, — presta(ja)ti; nav. z objektnim gen.: Plin., Plin. iun., Col., Sen. ph., Suet., Vell., Macr. idr., volneris V., i. laborum corpus O., oneris O., imp. viae O. ne kos potu; prim. miles i. solis, tempestatum i. T., cera i. caloris O., viri, Nympharum i. O., societatis T. družbe se ogibajoč, nepriljuden, irae i. L., O. nezmožen krotiti jezo, veritatis i. Cu. ki ne prenaša resnice, obsidionis i. T. nezmožen vzdržati (prenesti) … , navis i. gubernaculi Cu. ki se ne pusti voditi krmilu; poznolat. z inf.: imp. ultra gemitu cohibere furorem Sil., imp. nescire torum Cl.; redko abs. = nepotrpežljiv, nestrpen: Val. Fl., Gell., Eutr., Lact., impatiens animus O.; adv. impatienter nepotrpežljivo, ne(je)voljno, nerad: Iust., Plin. iun., T., imp. indoluit Ci.

2. brezčuten, neobčutljiv: Lact., impatiens sit latus inde meum O.

3. kot fil. t. t. stoikov: brezčuten, brezstrasten, nerazdražljiv (načeloma): animus Sen. ph.

inférieur, e [ɛ̃ferjör] adjectif dolnji, spodnji, nižji; manj vreden; masculin podrejena oseba

mâchoire féminin inférieure spodnja čeljust
cours masculin inférieur de la Save spodnji tok Save
des forces inférieures en nombre po številu manjše sile
être inférieur à sa tâche ne biti kos svoji nalogi
avoir une situation inférieure imeti podrejen položaj

ingver samostalnik
1. (začimba) ▸ gyömbér
2. Zingiber officinale (rastlina) ▸ gyömbér

inter-cidō² -ere -cidī (inter, cadere)

1. pasti (padati) vmes, med kaj: nullum telum inter corpora (naves) vanum intercidit L., quod intercidit L., cum eo minus vani quidquam intercideret teli L.

2. occ. vmes, med čim se dogoditi (dogajati), zgoditi, primeriti (primerjati): si quae (po drugih: qua) interciderant Ci. ep.

3. klas. le metaf. interire
a) (po)giniti, izgubiti (izgubljati) se: pereant amici, dum inimici una intercidant Poeta ap. Ci., multi fortuitis casibus interciderunt T., intercidunt verba Q. se umikajo iz rabe, ora Plin., oppida Plin., i. gratia beneficii Sen. ph., quantum iuventutis intercidat Iust.
b) pasti iz glave, uiti iz spomina, izginiti (izginjati) iz spomina, pozabiti (pozabljati) se: augur erat; nomen intercidit annis O., intercidēre nomina T., si interciderit tibi aliquid H., credo … consulatum memoriā intercidisse L., honos aevo i. Sil., Minythyia cum omni Amazonum nomine i. Iust. — Od tod adv. pt. pf. intercīsē prerezano = pretrgano, ne zdržema: dicere Ci. (= razstavljajoč sicer skupaj spadajoče besede), haec i. commeminisse Gell. kos za kosom, i. dictum Gell. sinkopirano = izpahujoč samoglasnike.

introuvable [ɛ̃truvabl] adjectif nenajdljiv, ki ga ni moči najti; nedostavljiv (pošta) neznano kam preseljen; figuré brez pri mere

le merle blanc est presque introuvable bel kos se skoraj ne najde

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

irse oditi; uiti (beseda); poiti; umreti; izteči, izhlapeti; puščati (sod); spodrsniti (noga); pogrezniti se; strgati se

irse al cielo umreti
irse allá biti kos (komu)
¡vete a pasear (a paseo)! ¡vete a esparragar! pojdi k vragu!
irse a pique potopiti se (ladja)
irse de la mano iz roke pasti
irse de la memoria iz spomina uiti
se le han ido los pies spodrsnilo mu je, padel je (na tla)
irse muriendo hirati
irse los ojos por a/c hrepeneti po, zelo rad imeti

ithyphallus -ī, m (gr. ἰϑύφαλλος) itifal = (kos lesa, ki predstavlja) pokonci stoječe spolovilo Bakhovega sina Priapa, ki so ga po starem običaju nosili pri nekaterih Bakhovih svečanostih pred slovesnim sprevodom, pri čemer so prepevali pesmi po posebnem ritmu: Arn.; od tod meton. = Priap: Col. (poet.). — Od tod adj. ithyphallicus 3 (gr. ἰϑυφαλλικός) itifalski: carmen Serv.

jabón moški spol milo; ljudsko neprodano blago; udarci, batine; ameriška španščina strah

jabón dentífrico zobna krema
jabón líquido tekoče milo
jabón de olor dišeče milo
jabón de Palencia udarci, batine
jabón de tocador toaletno milo
fábrica de jabón milarna
pastilla de jabón kos mila
dar jabón namiliti
dar jabón a alg. koga hinavsko hvaliti; koga ošteti, ukoriti
hacer jabón (Am) strah imeti, bati se
poner jabón (a) namiliti

jajček samostalnik
(v kulinariki) ▸ tojás