Franja

después nato, pozneje

un año después leto dni pozneje
el año después naslednje leto
¡hasta después! na svidenje pozneje!
después de po, za
después de comer po jedi, po obedu
uno después de(l) otro eden za drugim, po vrsti
después de todo konec koncev, končno
poco después de terminar la guerra kmalu po koncu vojne
después de terminado el trabajo po dovršitvi dela
después que potem ko, odkar

devorar pogoltniti, (po)žreti

me devora la impaciencia konec me bo od nestrpnosti
la fiebre le devora vročina ga kuha

dežela gejzirjev frazem
(Islandija) ▸ gejzírek országa, gejzírek földje
Za konec sem si ogledal deželo gejzirjev in vročih vrelcev. ▸ Végül meglátogattam a gejzírek és a forró vízű források földjét.

dick(e)y [díki] samostalnik
pogovorno osel; kozel na kočiji; sedež za služabnika zadaj na kočiji; predpasnik; otroški prtiček; prsi, naprsnik (na srajci); vstavek, vložek; zložljiv sedež v avtu

it's all dick(e)y with him z njim je konec

discussion [disküsjɔ̃] féminin razpravljanje, razprava (sur, de quelque chose o čem), pretresanje, obravnavanje, diskusija; prerekanje, prepir

discussion d'intérêt konflikt interesov
discussion de ménage zakonski prepir
discussion d'un projet de loi obravnavanje zakonskega načrta
sans division ni discussion solidarno
mettre en discussion prinesti, spraviti v diskusijo
cela est sujet à discussion o tem bi se dalo govoriti, to je sporno
la discussion porte, roule sur ... diskusija se vrti okoli ...
déclencher, ouvrir, soulever une discussion sprožiti, začeti diskusijo
obéissez et pas de discussion! ubogajte in konec debate!
prendre part à la discussion udeležiti se diskusije
soutenir un point de vue lors de la discussion v diskusiji podpirati neko stališče
nous avons eu ensemble une violente discussion hudó smo se prerekali med seboj
de la discussion jaillit la lumière (proverbe) le z izmenjavo idej, vidikov pridemo do resnice

dissension [disɑ̃sjɔ̃] féminin razprtija, nesloga, nesporazum, konflikt

dissensions familiales družinske razprtije
mettre fin aux dissensions napraviti konec razprtijam

dóber good; benevolent; kind (do to)

v dóbri veri in good faith
tri dóbre metre a good three metres
v dobrem in slabem arhaično in weal and woe
v dobrem razpoloženju in good spirits
dóbre pol ure a full half-hour
preveč dobrega too much of a good thing
dóbra gospodinja a thrifty housewife
dóbra ura hoje a good hour's walk
dóbra prodaja a ready sale
dóber sluh a quick ear
dóber spomin retentive memory
dóbra volja good humour, good temper
dóber vid keen (ali quick) sight
dóbro znanje fair knowledge
biti dóber hodec to be a good walker
ta je pa dobra! that is too much of a good thing!, that's a good one!
biti dóber v računanju to be good at figures
reči dóbro besedo za koga to say a good word for someone
držati s kom v dobrem in slabem to stick to someone through thick and thin
bodi tako dóber in podaj mi ono sol! be so kind as to (ali be a dear and ali be good enough to) pass me that salt!
konec dóber vse dobro all's well that ends well
v vsaki stvari je nekaj dóbrega it's an ill wind that blows nobody good
dóbro blago se sámo hvali good wine needs no bush

dóber (dôbra -o)

A) adj.

1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga

4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

B) dôbri (-a -o) m, f, n

1.
dobri i buoni

2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!

3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo

dôber bueno

dober dan! ¡buenos días!
dober večer! ¡buenas tardes!; ¡buenas noches!
dobri stari časi los buenos tiempos pasados
v dobri veri de buena fe
v dobrem pomenu besede en buen sentido
pri dobrem zdravju en buen estado de salud, con buena salud
dober za vse bueno por todo
ta je (pa) dobra! ¡ésta sí que es buena!
bodite tako dobri in počakajte! ¡haga el favor de esperar!
reči dobro besedo za koga interceder en favor de alg
voščiti dober dan dar los buenos días
konec dober, vse dobro! bueno es lo que bien acaba; a buen fin no hay mal principio

dopust moški spol (-a …) der Urlaub; za posebne namene: die Freistellung, die Beurlaubung; za nabiranje novih moči: der Erholungsurlaub; -urlaub (bolniški Genesungsurlaub, dodatni Zusatzurlaub, za izhod z ladje na kopno Landurlaub, zapornika Hafturlaub, družinski Familienurlaub, izredni Sonderurlaub, kratek Kurzurlaub, letni Jahresurlaub, minimalni Mindesturlaub, poletni Sommerurlaub, preostali Resturlaub, zimski Winterurlaub)
… dopusta Urlaubs-
(človek, ki nadomešča za čas dopusta die Urlaubsvertretung, dan der Urlaubstag, čas Urlaubstermin, konec Urlaubsende, nadomeščanje za čas dopusta die Urlaubsvertretung, podaljšanje Urlaubsverlängerung, pozdrav z dopusta der Urlaubsgruß, pravica do dopusta der Urlaubsanspruch, prekoračenje dopusta die Urlaubsüberschreitung, teden dopusta die Urlaubswoche, trajanje Urlaubsausmaß, začetek der Urlaubsbeginn)
določila o dopustih die Urlaubsregelung
čas dopusta/dopustov die Urlaubszeit
seznam dopustov die Urlaubsliste
začasna ukinitev dopustov die Urlaubssperre
dovolilnica za dopust der Urlaubsschein
porodniški dopust der Karenzurlaub, der Mutterschaftsurlaub, das Babyjahr
nadomestilo za čas porodniškega dopusta das Mutterschaftsgeld
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu die Mutterschutzvertretung
kolektivni dopust Betriebsferien množina, der Gemeinschaftsurlaub, Werkferien množina
biti na dopustu auf/in/im Urlaub sein, Urlaub haben
iti na dopust in Urlaub fahren
vrniti se z dopusta aus dem Urlaub zurückkommen
vzeti dopust Urlaub nehmen, za posebne namene: sich freistellen lassen
dobiti dopust freibekommen
dati komu dopust (jemandem) freigeben, (jemanden) freistellen, (jemanden) beurlauben
potreben dopusta urlaubsreif

dran (= daran) gut/schlecht dran sein biti na dobrem/slabem; dran sein biti na vrsti; es ist etwas dran nekaj je na tem; man weiß bei ihm nie, wie man dran ist pri njem nikoli ne veš, pri čem si; dran glauben müssen konec storiti (umreti); plačati ceho

draw^*1 [drɔ:]

1. prehodni glagol
vleči, vlačiti, potegniti; pritegniti, nategniti, napeti, nategovati; dvigniti; raztegniti; privlačiti; izvabiti; populiti, izdreti; (na)risati, upodobiti, opisati, prikazati; zasnovati, načrtati; točiti, črpati, sesati; dobiti, dobivati; (s)pačiti
trgovina izdati, trasirati (menico); preiskati (lovci grmovje) (from)
sklepati; vdihniti (to, into)
pregovoriti (from)
odvrniti, odvračati (od česa)
šport neodločeno igrati
mornarica gaziti

2. neprehodni glagol
vleči (se); bližati se, prihajati; žrebati; dihati; ugrezniti, ugrezati, pogrezati se; skrčiti, krajšati se
šport neodločeno igrati

to draw attention opozoriti
to draw a bead on s.o. nameriti na koga puško ali samokres
to draw cloth pospraviti mizo (po jedi)
to draw first blood prvi napasti
to draw blood preliti kri, raniti
to draw blank ne zaslediti plena; figurativno razočarati se
to draw the long bow pretiravati, izmišljati si
to draw breath vdihniti, zajeti sapo
to draw a chicken otrebiti piščanca
to draw the curtain potegniti zastor; figurativno zaključiti pogovor, narediti konec
draw to a close (ali an end) bližati se koncu
to draw it fine natanko odmeriti
to draw a deep breath globoko vdihniti
to draw battle neodločeno končati bitko
to draw game neodločeno končati (igro)
to draw the line at zarisati ostro mejo
to draw lots žrebati
draw it mild! ne izmišljaj si, ne pretiravaj!
to draw one's sword against s.o. napasti koga
to draw a veil over s.th. prikriti, zastreti kaj
to draw stumps končati igro (cricket)
to draw rein ukrotiti
figurativno to draw the teeth of onesposobiti
to draw interest obrestovati se
to draw a conclusion from s.th. sklepati iz česa
to draw a sigh vzdihniti

drop¹ [drɔp]

1. neprehodni glagol (from)
kapljati, kaniti (with)
cediti se, teči; pasti, spustiti se; padati (cene) (from, out of)
ven pasti, izpasti; prenehati; pasti v nezavest, zrušiti se
figurativno umreti

2. prehodni glagol
pokapati; prelivati; izpustiti; opustiti, prekiniti; spustiti se; splaviti, povreči; oglasiti se pri kom; namigniti

to drop an acquaintance (ali s.o.) prekiniti stike s kom
to drop asleep zaspati
to drop astern zaostajati (za ladjo)
to drop the anchor usidrati se
to drop back to the old life vrniti se k staremu načinu življenja
to drop a hint namigniti
to drop a line napisati par besed
to drop from sight izginiti, zgubiti se
to drop to the rear zaosta(ja)ti
drop it! nehaj že!
to drop a bird ustreliti ptiča
figurativno to drop a brick narediti nerodno napako, ustreliti kozla, blekniti
to drop lamb ojagnjiti se
to let drop izpustiti
till one drops do onemoglosti
to drop short ne zadostovati; ne doseči cilja
to drop a bird on the wing ustreliti ptico med poletom
to drop a curtsy prikloniti se
figurativno to drop the curtain narediti konec
to drop into bad habits zabresti v slabe navade

durare

A) v. intr. (pres. duro)

1. trajati; vzdržati; obdržati se:
stoffa che dura trpežno blago

2. vleči, zavleči se:
la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape

3. trdovratno vztrajati:
durare nello scherzo še naprej se šaliti

B) v. tr.

1. knjižno potrpeti, prenašati:
durare fatica mučiti se
durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
durare fatica a credere težko verjeti

2.
durarla vzdržati:
non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja

Eimer, der, (-s, -) vedro (tudi Technik); im Eimer sein : X ist im Eimer X je propadel, X je šel rakom žvižgat; in den Eimer gucken imeti izgubo, biti na slabšem, potegniti krajši konec; es gießt wie aus Eimern lije kot iz škafa

eklípsa astronomija (mrk) eclipse

lunina eklípsa eclipse of the moon
začetek, konec eklípse ingress, egress

end² [end]

1. prehodni glagol (in, with s)
končati, zaključiti; uničiti, ubiti, pokončati

2. neprehodni glagol
končati se, prenehati; umreti

all's well that ends well konec dober, vse dobro
to end in smoke izpuhteti, končati se brez haska, propasti
to end by doing končno kaj storiti
to end in nothing ➞ to end in smoke
to end by saying končno povedati
to end up (ali off) končati, zaključiti

estinzione f

1. pogasitev, ugasnitev:
l'estinzione di un incendio pogasitev požara
estinzione di un debito poravnava dolga
estinzione di un diritto reale pravo ugasnitev, konec realne pravice

2. izumrtje

evening¹ [í:vniŋ] samostalnik
večer

this evening drevi
last evening sinoči
the evening crowns the day konec dober, vse dobro
to make an evening of it preživeti večer v zabavi, krokati
yesterday evening sinoči

exeō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. intr.

1. ven iti, iziti, oditi, odhajati, odpotovati, odriniti, izseliti se: dum … exeo Pl., cum Catilinae dies exeundi constituta est Ci., vivum exire Ci., Vell. rešiti se, ut tum exirent N. Od kod? z adv.: exire inde Pl., hinc ab Thaide Ter., hinc N., nulla hinc exire potestas V. uiti, uteči; z abl.: portā Pl., portis apertis V., domo Pl., Ci., C., castris C., saeptis, statione V., fornice H.; s praep.: ex urbe Pl., Ci., e balneo, e patria Ci., e finibus suis, ex castris C., e conspectu V., de cavea, de triclinio, de provincia Ci., ab urbe L. Kam?: foras Pl., Varr., ad te Pl., ad me Ter., legati ad eos exierunt Ci., exire in alias domos tamquam in colonias Ci., in provinciam C., in luminis oras Lucr., ne solus rusve peregreve exirem H. da ne bi sam potoval; s sup.: exire praedatum in agrum Romanum L.; pesn. z inf.: eximus intus ludos visere Pl., exierant dare veris opes Stat. V pass. brezos.: crepuit ostium, exitur foras Pl., nollem huc exitum Ter. rad bi, da ne bi bil (da nisem) … izšel, uti inde exiri possit Ca., quā in Novam viam exitur Varr., non posse exiri C. da ni možno izseliti se; occ.
a) (iz)stopiti (i)z ladje, izkrcati se, stopiti na suho: Ostiae … eum exire posse Ci., exire de navi Ci. ep., neminem ex nave exire passus est N., exire in terram ci., N.
b) voj. vzdigniti se na vojsko, odriniti, iti na vojsko, na boj(išče): exitum est maxumā copiā Pl., cum paludatus exisset Ci., ex Italia ad bellum civile exire Ci., exire (sc. castris) de tertia vigilia C., ad pugnam V., L., in aciem L., extra vallum L.; (o ladjah) odjadrati, odpluti: prius quam classis exiret, cum classis exisset N.

2. (o stvareh)
a) (o tekočinah) izteči (iztekati): ut … e visceribus sanguis exeat Poeta ap. Ci., veterem exire cruorem passa O.
b) (o vodovju) α) iztekati se, izlivati se: per septem portus in maris aquas O., in Scythicum sinum Mel. β) čez bregove stopiti, čez bregove udariti: cum spumeus amnis exīt (= exiit) V. γ) pritekati, izvirati: fons solo exit V.
c) (o rastlinah) (pri)kliti iz … , poganjati: Varr., quae (arbor) stirpibus exit ab imis V., exit pampinus de stamine O., lupinus agro limoso exit Col., folia a radice exeunt Plin.
č) (o žrebu) iz žrebovnice iziti, izhajati, izžrebati se: Lamp., exit sors ci., cuius nomen exisset Ci. je bilo izžrebano, senatores, qui C. Verre sortiente exirent Ci., primus ante omnīs exit locus … V., omnium versatur urnā serius ocius sors exitura H.
d) pesn. na dan priti, na dan prihajati, posta(ja)ti, pojaviti (pojavljati) se: currente rota cur urceus exit? H., cum ipsis vocibus … exeunt gestus Q.
e) (o besedah) priti (prihajati) iz ust: verbum, oratio exit Ci., nihil non consideratum exibat ex ore Ci., nihil insolens (nobena ošabna beseda) ex eius ore exiit N., maligna et vix exeuntia verba Sen. ph.
f) iztekati se v kaj: artius exit in spatium (Bosporus Thracicus) Mel.
g) vzdigniti (vzdigovati) se, kvišku, v zrak odleteti, vzleteti, vzpe(nja)ti se, kvišku moleti: exire in auras Lucr. (o ognju), curribus auras in aetherias V., hic mihi domus exit V. se mi dviga, mi stoji, ubi (vites) exierint V. so se vzvile, exit ad caelum arbos V., colles exire videntur O., ut (novellae) in altitudinem exeant Plin.

3. pren.
a) iti iz (s) česa, izstopiti iz (s) česa, zapustiti (zapuščati) kaj: e(x) vita Ci., ali de vita Ci., Plin. iun. iti s tega sveta, zapustiti ga, umreti, e patriciis exire Ci. izstopiti iz patricijskega stanu, memoriā exire (z ACI) L. izginiti iz spomina, pozabiti se, opus laudabile, numquam a memoria hominum exiturum Sen. ph., exire de (e) potestate (sc. mentis) Ci. ali a se Petr. „iz svoje lastne oblasti priti“ = iz uma priti, pamet izgubiti, (v pf. tudi =) ne biti več gospodar samega sebe, me studio gloriae exisse Ci., exire servitio V. uiti mu, rešiti se ga; de sponte eius (filiae), id est de voluntate exire Varr. odpovedati se svobodnemu razpolaganju z njo.
b) zaiti v kaj: necesse est exeat in immensum cupiditas Sen. ph. = se mora vsekakor neizmerno razpasti.
c) occ. α) izkopati se iz … : aere alieno (iz dolgov) exire Ci. β) med ljudi priti, v javnost prodreti, raznesti (raznašati) se, razširiti (razširjati) se (pogosto z ACI): fama exierat N., si in turbam exisset N., opinio etiam sine auctore exierat L., exiit opinio Suet., in vulgus exire et posteris prodi Plin. iun., ea res prodita est et in vulgus exivit Gell. γ) (o času) miniti (minevati), poteči (potekati), preteči (pretekati): quinto anno exeunte Ci. konec petega leta, exeunte hieme S., dies exit censurae, indutiarum dies exierat L., nullus mihi per otium dies exit Sen. ph., securus tibi et laetus dies exit Plin. iun. δ) mero ali mejo prekoračiti, preseči (presegati), raztegniti (raztezati) se: vide, ne novenae istae partes non exeant extra pecoris minoris ac maioris nomen Varr., vestra vita, licet supra mille annos exeat, in artissimum contrahetur Sen. ph., probationes in tertium diem exierunt Plin. iun.; (o dogodkih) spadati, priti na (v) … , biti na (v) … : exit … in Maias sacrum Florale Kalendas O., exire in hunc mensem O., in urbis nostrae ducentesimum annum Plin. ε) nagniti (nagibati) se na kaj, obrniti se zoper koga: exire in iram Lucan. razjeziti se, in aliquem Stat. besneti. ζ) v govoru zaiti, zahajati, zastraniti (zastranjevati): in allegorias et aenigmata, in laudes Castoris et Pollucis Q.

— II. trans. (večinoma pesn.)

1. (podobno glag. excedere) iti čez kaj, prekoračiti kaj, preseči (presegati) kaj: limen Ter., flumen, Avernas valles, modum O., lubricum iuventae T.

2. (podobno glag. effugere) uiti, (iz)ogniti (izogibati) se komu, čemu: feros exibant dentis adactūs Lucr., corpore tela modo atque oculis … exit V., vim viribus exit V. odbija, venientem eludit et exit Stat., exire ictūs Ambr.

Opomba: Nenavadne obl.: impf.: exiebant It.; pf.: exīt (= exiit) Pl., V.; fut. act.: exeam Vulg., exies Luc., Vulg., exiet Sen. ph., Eccl., exient Lact.