Franja

sprédnji (-a -e) adj. anteriore, davanti:
sprednje, zadnje kolo ruota anteriore, posteriore
sprednji, hrbtni del oblačila il davanti, il didietro dell'abito
sprednja, zadnja stran kovanca, medalje il diritto, il rovescio della moneta, della medaglia
avt. žarg. avtomobil na sprednji pogon automobile a trazione anteriore
lingv. sprednji samoglasniki vocali anteriori
navt. sprednji krov ponte di prua, castello
sprednje jadro trinchetto
anat. sprednji možgani prosencefalo

sreč|a² [é] ženski spol (-e …) (srečna usoda) das Glück, blazna, velika Teufelsglück, Sauglück
lovska sreča Jagdglück
sreča v ljubezni Liebesglück
sreča v nesreči Glück im Unglück
vojna sreča Kriegsglück
spremenljiva sreča Wechselfälle des Lebens
zla sreča der Unstern
sreča mu je mila er hat Glück, das Glück lacht ihm
človek ki nima sreče ein Stiefkind des Glücks
kolo sreče das Glücksrad
več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand
veliko sreče viel Glück!/toi, toi, toi!
vprašanje sreče die Glückssache
žareč od sreče glückstrahlend
črepinje prinašajo srečo Scherben bringen Glück
detelja, ki prinaša srečo der Glücksklee
imeti srečo Glück haben
na srečo glücklicherweise, zum Glück
na slepo srečo auf gut Glück, (brezglavo) planlos
streljati na slepo srečo drauflosschießen
poskusiti srečo sein Heil versuchen
vso srečo viel Glück!/Hals- und Beinbruch!
| ➞ → igra na srečo

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
ki prinaša srečo qui porte bonheur
vojna sreča sort moški spol des armes
kolo sreče la roue de la Fortune
dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
nimam sreče je n'ai pas de chance
sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna

sŕeča fortuna f ; suerte f ; dicha f ; felicidad f ; (uspeh) éxito m

na srečo, k sreči por fortuna, por suerte, afortunadamente, felizmente
na slepo srečo al azar, a la (buena) ventura; al (buen) tuntún; a lo que salga; a la buena de Dios
otrok sreče favorito m de la suerte; fam niño m de la bola; hombre m afortunado
kolo sreče la rueda de la Fortuna
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna de la guerra
na največjo srečo para mayor fortuna
sreča v nesreči suerte en la desgracia, desgracia en suerte
opoteča sreča vicisitudes f pl de la fortuna
sreča je opoteča del bien al mal no hay un canto de real
to je res bila sreča! eso sí que ha sido suerte!; ¡qué suerte!
sreča je, da ... es una suerte que...
sreča mi je naklonjena soy afortunado, soy favorecido por la suerte
ima srečo, da ... tiene la suerte de que...
lahko rečem, da sem imel srečo bien puedo decir que he tenido suerte
ne imeti sreče no tener suerte, fam tener mala pata
on ima vražjo srečo tiene una suerte loca
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
imeti srečo v nesreči fam caérsele a alg el pan en la miel
imeti veliko srečo tener mucha suerte
nič ne kali moje sreče nada turba mi felicidad
poskusiti (svojo) srečo probar fortuna, probar suerte
prinašati srečo traer suerte
sreča se mu smehlja la fortuna le sonríe
(svojo) srečo najti hacer fortuna
zanesti se na svojo srečo dejarse al arbitrio de la fortuna
želeti komu veliko sreče desear a alg mucha suerte (ali mucha felicidad)
vsak je svoje sreče kovač cada uno (ali cada cual) es artífice de su fortuna; cada uno es forjador de su suerte

start¹ [sta:t] samostalnik
start, odhod
aeronavtika vzlet; startna točka; možnost za start; znak za start; začetek
šport prednost; trzaj, zdrznjenje, planitev kvišku; izbruh; presenečenje; začasen napor; naključje, slučaj

at the start v začetku, skraja, sprva
by fits and starts v presledkih
from the start od samega začetka
from start to finish od začetka do konca
start of fancy figurativno muha, domislek
false start šport, figurativno napačen start
fiying start leteči start
a good start in life dober začetek v življenju
a rum start pogovorno veliko presenečenje
to appear at the start šport pojaviti se na startu, iti na start
to awake with a start planiti iz spanja
to give the start dati znak za start
to give s.o. a start (in life) pomagati komu pri startu v življenje
to give s.o. a start prestrašiti koga
I can give him 10 yards start and beat him (in the race) lahko mu dam 10 jardov prednosti in ga premagam (v teku)
I gave the wheel a start pognal sem kolo
to get the start of one's rivals prehiteti svoje tekmece
to make a start začeti
to make a new start in life začeti novo življenje
to work by fits and starts delati s pogostnimi presledki (neredno, neenakomerno)

stȁvljati -ām (se) postavljati (se), dajati (se): stavljati gumu na točak montirati plašč na avtomobilsko kolo

steering [stíəriŋ]

1. samostalnik
krmarjenje, upravljanje, vodenje; cilj, smer; vodstvo

2. pridevnik
krmilen, krmarski

steering-gear krmilne naprave (ladje, avtomobila)
steering-wheel kolo krmila; volan (avtomobila)

stojal|o srednji spol (-a …) der Ständer (za kolo Fahrradständer, za obleke Kleiderständer, za perilo Wäscheständer, za rože Blumenständer, stroja Maschinenständer, za dežnike Schirmständer); das Stativ (mostično Brückenstativ); (podstavek) das Gestell
notno stojalo der Notenständer, der Notenpult, der Notenblatthalter
slikarsko stojalo die Staffelei
stojalo za sol in poper die Menage
stojalo za začimbe das Gewürzregal, der Gewürzständer
astronomija ➞ → Slikarjevo Stojalo

stožčast [ô] (-a, -o) kegelförmig, in Kegelform, konisch; Kegel- (projekcija die Kegelprojektion, oblika die Kegelform, streha das Kegeldach, zatič der Kegelstift, ležaj das Kegelrollenlager, mlin die Kegelmühle, sedež der Kegelsitz, kolo/zobnik das Kegelrad, drevo der Kegelbaum, gonilo der Kegeltrieb)
gradbeništvo, arhitektura stožčasti friz der Kegelfries

str̀mac -mca m strmec, strma pot, strmina; vodenički strmac izvotljen ril, po katerem priteka voda na mlinsko kolo

sulcus² -ī, m (indoev. kor. *selk- in*u̯elq- vleči, združena v *su̯elq-; prim. gr. ἕλκω vlečem, ὁλκός vlak [kot stroj], sl. vlečem = lit. velkù, vilkti)

1. brazda, jámljič: Ca., Col., Plin., Ambr. idr., qua aratrum vomere lacunam fecit, sulcus vocatur Varr., sulcum imprimere Ci., telluri infindere sulcos V., mandare hordea sulcis V., sulcis committere semina V., semina tum primum longis Cercalia sulcis obruta sunt O., latius ordinare arbusta sulcis H.; poseb. brazda, ki se jo naredi pri ustanavljanju kakega mesta (z njo se označi potek njegovega obzidja): optare locum tecto et concludere sulco V., designat moenia sulco O.; pren. = žensko rodilo (spolovilo), ženski sram: ne luxu obtunsior usus … sulcos oblimet inertīs V., eicit enim sulcum recta regione viaque vomeris Lucr.; meton. oranje: seritur uno sulco Col., hordeum altero sulco seminari debet Col., semina, quae quarto sulco seruntur Col., spissius solum quinto sulco seri melius est Plin., tantis glaebis tenacissimum solum, cum primum prosecatur, adsurgit, ut nono demum sulco perdometur Plin. iun.

2. metaf. o stvareh, podobnih brazdi
a) vodna brazda ali proga, ki jo dela ploveča ladja: (sc. naves) infindunt pariter sulcos V., sulcumque sibi premat ipsa carina V., canebant aequora sulco Val. Fl.
b) zareza ali drsa, ki jo vrezuje kolo v zemljo, v pot, kolesnica: delet sulcos iterata priores orbita Stat., cursu rotarum saucia clarescunt nubila sulco Cl.
c) brazda, guba, grbánec, starejše grba: sulcos uteri prodere nuda times Mart., sulci genarum Cl.
d) calami sulci = pis, pisanje: Prud.
e) brazda ali proga, ki jo za seboj pušča kaka pozračnina ali zveza, pot kake pozračnine, zvezde: tum longo limite sulcus dat lucem V., qua stella sulcum traxerat Prud.
f) podolgasta (podolgovata) globel (glob, globanja, kotanja), jamica, razor, jarek (starejše jamljica): plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., tenui vitem committere sulco V., sulcus aquarius Col. draga, roja, vodni jarek, iustum est … (sc. areas hortorum) ambiri singulas tramitum sulcis Plin.
g) kačja krivina, kačji zavinek, kačja vijuga: dextra laevaque sulcis insurgentium viperarum cohibita Ap.

štâp štápa m (srvn. stap -bes) palica: pastirski, prosjački štap; maršalski, mađionički, bilijarski štap; seljaci se otimaju o kmetski štap kmetje se potegujejo za župansko palico, za župansko čast; sin joj je štap za stare dane sin ji je opora v starosti; zaraditi na štapu dobiti z beračenjem; prebiti, prelomiti, slomiti štap nad kim zloraiti palico nad kom; odnijeti gaće na štapu skupiti jo; stavljati štap u točak vtakniti, vtikati palico v kolo; štap u ruke iti na pot, oditi; ići o štapu iti ob palici; dotjerati koga na prosjački štap spraviti koga na beraško palico

tȁhta ž (t. tahta, perz.) dial. deska: bir tahta eksik = fali mu jedna tahta u glavi eno kolo se mu v glavi narobe vrti

tándemski (-a -o) adj. tandem:
tandemsko kolo tandem

tekálen (-lna -o) adj. di, da corsa:
avt. tekalna površina battistrada
strojn. tekalni žerjav carroponte
strojn. tekalno kolo ruota portante

tekaln|i (-a, -o) (premakljiv) verfahrbar; Lauf- (maček tehnika die Laufkatze, der Laufkran, tečaj der Laufzapfen, mehanizem das Laufwerk, površina die Lauffläche, utež das Laufgewicht, kolesce das Laufrädchen, die Laufrolle, kolo das Laufrad)

terensk|i [é] (-a, -o) vozilo ipd.: geländegängig; Gelände- (marš der Geländemarsch, guma der Geländereifen, vožnja der Geländesport, die Geländefahrt, razmere Geländeverhältnisse, jahanje der Geländeritt, motorno kolo die Geländemaschine, športno motorno kolo das Geländesportmotorrad, vozilo der Geländewagen, das Geländefahrzeug), Feld- (poskus der Feldversuch, raziskava die Felduntersuchung, raziskave die Feldforschung, služba der Felddienst); delovno: außendienstlich

têžek | težák (têžka -o)

A) adj.

1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante

2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci

3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso

4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta

6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento

7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio

8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse

9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti

11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri

B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro