Franja

obìljēžje s (ijek.), obèlēžje s (ek.)
1. znamenje: jezik je vanjsko obilježje, spoljno obeležje narodnosti
2. oznaka, označba: bitna -a Andriceva književnog rada
3. značaj, karakter: tendencije nekih umjetnika su tek moralnog -a
4. etn. darilo, ki ga snubec da nevesti
5. spominek, predmet, ki nam rabi kot spomin na kaj, kot dokaz za kaj

obòčiti se òbočīm se z bokom se opreti ob kaj: obočiti se o šta

obredívati obrèdujēm
I.
1. po vrsti gostiti: on rakijom obreduje goste
2. po vrsti kaj delati
II. obredivati se po vrsti se gostiti: tom čašom dnevno se obredujemo

observing [əbzə́:viŋ] pridevnik (observingly prislov)
pozoren, skrben, poslušen; ki izpolnjuje kaj, ki se drži česa

occasion² [əkéižən] prehodni glagol
povzročiti, biti povod za kaj, sprožiti

this occasioned him to go to ga je napeljalo, da je šel

odgr̀tāč -áča m delavec, ki kaj odgrinja

odmòći òdmognēm oni òdmognū, vel. odmòzi, odmògoh ȍdmože, òdmogao odmògla odmoči, ne pomoči, narediti kaj, kar ovira delo, poslabša položaj: našao se u situciji da više odmogne negoli pomogne

odolijèvati odòlijevām (ijek.), odolévati odòlēvām (ek.) odolevati, ustavljati se, upirati se, biti kos komu, čemu, premagovati kaj, koga: slaba žena odolijeva tolikim snažnim ljudima

odòljeti odòlīm (ijek.), odòleti odòlīm (ek.) odoleti, ustaviti se, upreti se, biti kos čemu, premagati, obvladati kaj, koga: ne mogu više odoljeti njenim suzama; ne mogu da odolim čežnji, srcu svome

ogovòriti ogòvorīm reči kaj zoper koga; ogovoriti koga; tko drugoga ogovori, paklenoj jami dvori

omástiti òmāstīm
I.
1. pomastiti: tko ulje mjeri, ruke omasti
2. ekspr. umazati: omastiti svoje ruke u bratskoj krvi; ruke krvlju omastiti
3. ekspr. omastiti brk, bradu kaj dobrega pojesti
4. pobarvati: omastiti jaje, sukno u crno
II. omastiti se
1. pomastiti se
2. umazati se
3. kaj dobrega pojesti
4. pobarvati se

omŕsiti òmr̄sīm
I.
1. nahraniti z nepostnim jedilom: jedanput on mene omrsi; blag je dan sutra, treba dečicu da omrsim
2. dobro založiti
3. pregrešiti se zoper post, prelomiti postno zapoved: ako li si koji post omrsio; uz časne poste sam omrsio, s Turcima sam mrsno večerao
4. z nepostnimi jedili umazati posodo, sklede, lonce
5. s tujo krvjo umazati si roke, ubiti koga: Nenad svoje omrsio ruke, a vuk oštre ostrvio zube
6. omrsiti uže biti obešen
7. omrsiti goveda dati živini soli za lizanje
8. ekspr. prestopiti, prekoračiti mejo: na liniji su se igrači gurali ... omrsio si, omrsio!
II. omrsiti se
1. na postni dan pojesti kaj nepostnega, od mesa
2. dobro se najesti mesnih jedil

oncer [wʌ́nsə] samostalnik
kdor izjemoma kaj naredi

opīnor -ārī -ātus sum (najbrž denominativ iz *opiō(n)- ōnis mnenje, pričakovanje, soobl. k optiō -ōnis [prim. optiō in optō], prim. lat. in-opīnus, nec-opīnus) domnevati, domišljati si, dozdevati se komu, meniti, misliti, soditi, imeti v mislih, ocenjevati, predstavljati si (naspr. compertum habeo, affirmo, pro certo habeo, scio): se non opinari, sed scire dicit Ci., loquor, ut opinor Ci., parva opinatu Plin.; z acc.: sapientem saepe aliquid opinari, quod nesciat Ci., quod ego non magis somniabam neque opinabar Pl.; z ACI: deos esse naturā opinamur Ci.; z de = zamisliti si kaj in to (zamisel) izreči, izreči (izrekati) svoje mnenje (svojo sodbo), soditi o kom, čem: Gell., de vobis hic ordo opinatur non secus ac de acerrimis hostibus Ci., durius de rege Iust., de aliquo male Suet.; pogosto kot vrinjeni stavek ut opinor Kom., cum vidisset monile, ut opinor, et auro Ci., verum, ut opinor Ci. ali seveda, tudi samo opinor: H., illa, opinor, tu quoque concedis levia Ci. menim, menda; v vprašanju tudi = kaj ne? Kom., Ci. Pt. pf. opīnātus 3 s pass. pomenom (od star. act. soobl. opīnāre)

1. domišljen, namišljen, dozdeven, navidezen: opinata bona, mala Ci., vestra sunt irreligiose opinata Arn.

2. imeniten, sloveč, slaven: certamen Amm., opinatissima civitas Vulg., Cass. — Toda: nova spe id ausos opinatus Suet. (od dep. opīnārī) pod pretvezo trdeč. — Ixpt. nec opīnāns, nec opīnātus, gl. necopīnāns, necopīnātus.

opòstiti òpostīm pred postom očistiti kuhinjsko posodo, da ni kaj mastnega ostalo v njej

opt [ɔpt] neprehodni glagol
izbirati, izbrati (between med)
odločiti se za kaj, optirati (for za)

to opt out odločiti se proti

osmákati se òsmāčēm se prigrizovati kaj kot priboljšek h kruhu

osmòčiti se òsmočīm se
1. prigrizniti kaj kot priboljšek: da mu štogod pošaljemo da se osmoči
2. dobiti, pridelati veliko smoka, gl. smok: samo se čeka da se ude više u jesen da se seljaci bolje osmoče

òsobnīk m, mn. òsobnīci živinče ali kaj podobnega kot zasebna lastnina člana hišne skupnosti

òstavīšte s kraj, prostor, kjer se kaj pusti, depozit: stvara se skrob u ćelijicama i što se ne utroši na gradu ćelijične opne raznosi se i razliva u naročita -a, npr. u seme