Franja

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

auspicale agg. knjižno srečen:
pietra auspicale temeljni kamen

avventare

A) v. tr. (pres. avvēnto)

1. zagnati, zalučati, vreči:
avventare una pietra vreči kamen
mi avventò un'occhiata furibonda pren. ošinil me je z besnim pogledom

2. ziniti, izreči tjavdan:
avventare giudizi senza fondamento tjavdan izrekati neosnovane sodbe, mnenja

B) ➞ avventarsi v. rifl. (pres. mi avvēnto) planiti, zagnati se:
il cane gli si avventò contro pes se je zagnal proti njemu, je planil nanj
avventarsi nella mischia planiti v metež

bakrov (-a, -o) Kupfer-
bakrov kamen Kupferstein
bakrov kršec Kupferkies
bakrov sijajnik (halkozin) Kupferglanz
bakrova galica das Kupfervitriol
bakrova zlitina die Kupferlegierung
bakrovo število die Kupferzahl

ballista (bālista) -ae, f (gr. *βαλλιστής iz βαλλίζω, βάλλω; prvotno masc. = metalec) metalnica, lučalnica, balista, oblegovalni bojni stroj z napetimi vrvmi in tetivami; z njo so na sovražnika metali kamenje, hlode idr. Balista se prvotno razlikuje od katapulta (catapulta), s katerim so streljali puščice in kopja: ballistae lapidum et reliqua tormenta telorum eo graviores emissiones habent, quo sunt contenta atque adducta vehementius Ci., asseres ballistis missi C., saxa excutere ballistis T., catapultas ballistasque tendere T.; met. izstrelek, iz baliste zalučani kamen, hlod idr.: centenarias iactare ballistas Luc., ballista missa Auct. b. Hisp.; pren.: iam infortunii intenta ballista est probe Pl.

banco m (pl. -chi)

1. klop:
banco di scuola šolska klop
banco dei deputati poslanska klop
banco degli imputati klop za obtožence

2. miza, pult:
banco di vendita prodajni pult
roba di sotto banco blago izpod pulta; pren. izbrano blago za posebne kupce
sotto banco pren. skrivoma

3. delovna miza:
banco di prova tehn. preizkusna miza; pren. preizkusni kamen, preizkušnja, izpit
l'esame sarà il banco di prova della sua preparazione izpit bo preizkušnja njegove pripravljenosti

4. banka:
banco di Napoli Neapeljska banka

5. lokal, prodajalna:
banco di pegni zastavljalnica
banco del lotto prodajalna srečk lota

6. banka (v hazardnih igrah):
tenere il banco imeti banko; pren. animirati, vzpodbujati, voditi (diskusijo, sestanek ipd.)

7. geol. sloj, sklad (kamninski, sedimentni):
banco di carbon fossile sklad premoga

8.
banco di sabbia sipina
banco corallino korališče
banco di nebbia megleni sloj
banco di pesci ribja jata

baptismal [bǽptizməl] pridevnik (baptismally prislov)
krsten

baptismal certificate krstni list
baptismal font krstni kamen
baptismal service krstitev
baptismal name krstno ime

baptismal, e, aux [batismal, mo] adjectif krstni

fonts masculin pluriel baptismaux krstni kamen
eau féminin baptismale krstna voda

basanītēs -ae, m (gr. βασανίτης = βάσανος preizkusni kamen) bazanit, najbrž naš bazalt, trd kamen, na katerem so preizkušali trdoto brusov in možnarjev: Plin.

bâtir [bɑtir] verbe transitif zidati, graditi; konstruirati; zasnovati (program); osnovati; gojiti (nade); speti (obleko); zazidati (teren)

se bâtir zidati se, zgraditi se
pierre féminin à bâtir gradbeni kamen
terrain masculin à bâtir stavbišče, gradilišče
bâtir des châteaux en Espagne (figuré) zidati gradove v oblake
bâtir à chaux et à ciment sur le roc trdno (z)graditi
bâtir en l'air (figuré) zidati v zraku
bâtir de ciment, en pierre, en brique zidati s cementom, s kamnom, z opeko
bâtir de ses propres mains z lastnimi rokami zidati
bâtir sur le sable (figuré) na pesek zidati

battesimale agg. relig. krsten:
fonte battesimale krstilnik, krstni kamen
innocenza battesimale pren. popolna nedolžnost

bautismal krsten

agua bautismal krstna voda
pila bautismal krstni kamen

Bergeslast, die, eine Bergeslast fällt vom Herzen ogromen kamen se odvali od srca

bibulus 3 (bibere) lukav = ki rad pije, (vedno) žejen: potores H.; z gen.: b. liquidi Falerni H. falernca žejen; pren. (o stvareh) vodo, vlago pijoč, vsrkavajoč: nubes O., harena Lucr., V., O. ali favilla V. prepusten, lapis V. luknjičast kamen = plovec, votlič, medulla O. vlažen, moker, lanae O. ki se barve navzame, litus, radix, talaria, Cupidinis alae O., vestes Val. Fl., ollae Col., charta Plin. pivnik, palus Mart., lacunae Stat., papyrus Lucan. ki rado ob rekah raste; pren. rad poslušajoč: aures Pers. — Kot nom. propr. Bibulus -ī, m Bibul, priimek Kalpurnijevega in Publicijevega rodu.

biliar žolčen

cálculo biliar žolčni kamen

block¹ [blɔk] samostalnik
klada, tnalo; kocka za tlakovanje; blokiranje; kliše; škripec; blok, skupina hiš; kepa; kalup za klobuke; beležnica; zastoj (v prometu), ovira; obstrukcija; tepec, topoglavec; taborišče

block bill tesača
a chip of the old block kakor njegov oče
block calendar listni koledar
to cut a block with a razor uporabljati prefina sredstva
stumbling block kamen spotike
block of flats stanovanjski blok
block grant enkratna dotacija
block letters tiskane velike črke
block station čuvajnica
to be sent (ali go) to the block iti na morišče
the block obglavljenje
pulley block, block and tackle škripčevje
road block zapora ceste

bone¹ [boun] samostalnik
kost, srt, koščica
množina okostje
pogovorno, množina kocke, kockanje; kastanjete
sleng študent, ki počasi študira
ameriško, sleng dolar

a bag of bones kost in koža, suh ko trlica
bred in the bone prirojen, v krvi
to cast (in) a bone between povzročati nesoglasje, ščuvati
chilled to the bone popolnoma premražen
bone of contention kamen spotike
to cut to the bone do skrajnosti omejiti
devil's bones kocke
to feel in one's bones slutiti, biti prepričan
funny (ali crazy) bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
to go down on one's bones na kolenih prositi za odpuščanje
to make no bones about (ali of) ne delati težav zaradi, odkrito priznati
to make old bones doseči visoko starost
to have a bone to pick with s.o. imeti s kom račune; ošteti koga
to have no bones about ne se pomišljati
hard words break no bones strogost ne škoduje, beseda ni konj
to have a bone in one's arm (ali leg) biti na smrt utrujen
to have a bone in one's throat ne moči spregovoriti
to keep the bones green biti dobrega zdravja
the nearer the bone the sweeter the flesh (ali meat) na koncu je jed najslajša
to the bone maksimalno (zreducirati)

bretteler [brɛtle] verbe transitif nazobčati

bretteler une pierre klesati kamen z zobčastim kladivom

brick¹ [brik] samostalnik
opeka, zidak; kos (npr. mila), kocka
sleng fant od fare; domino

like a cat on hot bricks kakor na žerjavici
to come (ali be) down like a thousand bricks hudo ošteti
to drop a brick narediti nerodnost
to have a brick in one's head biti v rožicah, pijan
pogovorno like a hundred (ali thousand) of bricks na vso moč
like a ton of bricks z velikim treskom
to swim like a brick plavati kot kamen
to make bricks without straw delati nekaj iz nič, lotiti se jalovega posla

bronze [brɔ̃z] masculin bron; bronina

bronze (des cloches) zvonovina
de bronze bronast; soliden; atletski, figuré neupogljiv, brezčuten
âge masculin de bronze bronasta doba
cœur masculin de bronze srcé kot kamen
fondeur masculin en bronze livar brona
(statue féminin de) bronze kip iz brona