Franja

non sō che m invar. nekaj, kaj vem kaj:
nella faccenda c'è un non so che di losco v zadevi je nekaj sumljivega

nosàčica ž nosilka, ženska, ki kaj nosi

note² [nóut] prehodni glagol
upoštevati, ozirati se na kaj, opaziti; omeniti, oznaniti; zaznamovati; apisati, zabeležiti (navadno note down)
ekonomija protestirati, ugovarjati; navesti (cene)

notice² [nóutis] prehodni glagol
opaziti; omeniti, pripomniti; ozirati se na kaj, upoštevati, meniti se za kaj; oznaniti, oglasiti, objaviti, oceniti (knjigo); odpovedati komu

nurse² [nə:s]

1. prehodni glagol
dojiti, hraniti; vzgajati, vzrediti (otroka); streči, negovati (bolnika); brigati se za kaj, paziti na kaj, varovati (zdravje); pestovati, okleniti (kaj z obema rokama)
figurativno gojiti (čustva)
figurativno podpirati (umetnost)
figurativno božati, gladiti, razvajati

2. neprehodni glagol
sesati (otrok); biti negovalec, -lka

to be nursed in luxury biti vzgojen v razkošju
to nurse a cold zdraviti prehlad, ostati doma na toplem
to nurse a glass of wine počasi srkati vino
to nurse one's constituency pridobivati si volivce

obèsmrtiti -īm
I. narediti kaj nesmrtno, ovekovečiti
II. obesmrtiti se postati nesmrten, ovekovečiti se: tvoje će se ime obesmrtiti

obigrávati -ìgrāvām
1. plesati, skakljati naokrog: psetance obigrava oko mene
2. hoditi naokrog, obiskovati koga in prosjačiti za kaj: obigravati mnoge kuće u gradu; obigravati tude pragove prosjačiti okrog tujih pragov; obigravati koga za što

obìljēžje s (ijek.), obèlēžje s (ek.)
1. znamenje: jezik je vanjsko obilježje, spoljno obeležje narodnosti
2. oznaka, označba: bitna -a Andriceva književnog rada
3. značaj, karakter: tendencije nekih umjetnika su tek moralnog -a
4. etn. darilo, ki ga snubec da nevesti
5. spominek, predmet, ki nam rabi kot spomin na kaj, kot dokaz za kaj

obòčiti se òbočīm se z bokom se opreti ob kaj: obočiti se o šta

obredívati obrèdujēm
I.
1. po vrsti gostiti: on rakijom obreduje goste
2. po vrsti kaj delati
II. obredivati se po vrsti se gostiti: tom čašom dnevno se obredujemo

observing [əbzə́:viŋ] pridevnik (observingly prislov)
pozoren, skrben, poslušen; ki izpolnjuje kaj, ki se drži česa

occasion² [əkéižən] prehodni glagol
povzročiti, biti povod za kaj, sprožiti

this occasioned him to go to ga je napeljalo, da je šel

odgr̀tāč -áča m delavec, ki kaj odgrinja

odmòći òdmognēm oni òdmognū, vel. odmòzi, odmògoh ȍdmože, òdmogao odmògla odmoči, ne pomoči, narediti kaj, kar ovira delo, poslabša položaj: našao se u situciji da više odmogne negoli pomogne

odolijèvati odòlijevām (ijek.), odolévati odòlēvām (ek.) odolevati, ustavljati se, upirati se, biti kos komu, čemu, premagovati kaj, koga: slaba žena odolijeva tolikim snažnim ljudima

odòljeti odòlīm (ijek.), odòleti odòlīm (ek.) odoleti, ustaviti se, upreti se, biti kos čemu, premagati, obvladati kaj, koga: ne mogu više odoljeti njenim suzama; ne mogu da odolim čežnji, srcu svome

ogovòriti ogòvorīm reči kaj zoper koga; ogovoriti koga; tko drugoga ogovori, paklenoj jami dvori

omástiti òmāstīm
I.
1. pomastiti: tko ulje mjeri, ruke omasti
2. ekspr. umazati: omastiti svoje ruke u bratskoj krvi; ruke krvlju omastiti
3. ekspr. omastiti brk, bradu kaj dobrega pojesti
4. pobarvati: omastiti jaje, sukno u crno
II. omastiti se
1. pomastiti se
2. umazati se
3. kaj dobrega pojesti
4. pobarvati se

omŕsiti òmr̄sīm
I.
1. nahraniti z nepostnim jedilom: jedanput on mene omrsi; blag je dan sutra, treba dečicu da omrsim
2. dobro založiti
3. pregrešiti se zoper post, prelomiti postno zapoved: ako li si koji post omrsio; uz časne poste sam omrsio, s Turcima sam mrsno večerao
4. z nepostnimi jedili umazati posodo, sklede, lonce
5. s tujo krvjo umazati si roke, ubiti koga: Nenad svoje omrsio ruke, a vuk oštre ostrvio zube
6. omrsiti uže biti obešen
7. omrsiti goveda dati živini soli za lizanje
8. ekspr. prestopiti, prekoračiti mejo: na liniji su se igrači gurali ... omrsio si, omrsio!
II. omrsiti se
1. na postni dan pojesti kaj nepostnega, od mesa
2. dobro se najesti mesnih jedil

oncer [wʌ́nsə] samostalnik
kdor izjemoma kaj naredi