Franja

Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. — Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. — Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.

rugby samostalnik
tudi v pridevniški rabi (šport) ▸ rögbiPovezane iztočnice: žoga za rugby

Rupilius 3 Rupílij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so

1. P. Rupilius Publij Rupilij, konzul l. 132 skupaj s Popilijem Lenatom: Ci.; po njem sta imenovana dva zakona: leges Rupiliae Ci.

2. P. Rupilius Rex Publij Rupilij Reks iz Prenesta, Horacijev sodobnik, ki ga je Oktavijan uvrstil na proskripcijsko listo: H.

3. A. Rupilius Avel Rupilij, zdravnik: Ci.

4. Rupilius Rupilij, gledališki igralec za časa Cicerona: Ci.

satelit samostalnik
1. (vesoljska naprava) ▸ mesterséges hold, műhold, szatellit
2. astronomija (nebesno telo) ▸ mellékbolygó, hold
3. (zvočnik) ▸ szatellit hangfal, szatellit hangszóróZvočna kartica podpira zvok v formatu 7.1 (sedem satelitov in globokotonski zvočnik). ▸ A hangkártya a 7.1-es formátumú hangzást támogatja (hét szatellithangfal és mélynyomó).

4. (manjša država ali organizacija) ▸ csatlós, csatlós állam
5. šport (teniško tekmovanje) ▸ szatelit [teniszmérkőzés]Najboljši slovenski teniški igralec je ob zaključku istrskega satelita dosegel še tretjo turnirsko zmago med posamezniki letos. ▸ A legjobb szlovén teniszjátékos az isztriai szatelit fináléjában megszerezte idei harmadik egyéni győzelmét.

scaenārius 3 (scaena) gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: artifex AMM. gledališki umetnik = gledališki igralec, gledališčnik.

scène [sɛn] féminin, théâtre oder; scena, prizor; nastop; prizorišče; torišče česa; dekoracija; gledališče; dramska umetnost; dogodek, pripetljaj; scena (prepir)

scène en plein air gledališče ne prostem
scène d'amour ljubezenska scena
scène de ménage zakonski prepir, scena
scène tournante vrtljiv gledališki oder
éclairage masculin de la scène scenska, odrska razsvetljava
metteur masculin en scène režiser
mise en scène mizanscena, režija
la scène- est à Londres dejanje se dogaja v Londonu
la scène se passe au moyen âge dejanje se dogaja v srednjem veku
adapter pour la scène porter à la scène prirediti za gledališki oder
avoir une scène avec quelqu'un imeti sceno, prepir s kom
entrer en scène nastopiti (na odru)
faire une scène à quelqu'un narediti komu sceno, prepirati se s kom
mettre sur la scène, porter à la scène postaviti na gledališki oder
mettre en scène uprizoriti, inscenirati
paraître sur la scène nastopiti na odru (kot igralec)
tenir la scène dolgo časa se držati na odru (igra)

screen¹ [skri:n] samostalnik
zaslon, ekran, platno v kinu; film; zaslon pri peči, španska stena; zavesa (dima, megle); maska; grobo sito, rešeto; vetrobran (tudi avtomobilizem)
mreža na vratih ali na oknu proti muham, komarjem ipd., rešetka
figurativno zaščita
arhaično pregrada
medicina rentgenski zaslon
navtika spremljevalno varstvo; magnetski ali električni izolator
vojska maskiranje, kamuflaža, zastrtje
sleng denarnica

under the screen of night pod okriljem noči
the screen kino
screen actor filmski igralec
fire-screen zaslon pri peči (kaminu)
folding screen zložljiv zaslon
optical screen fotografija zaslonka
screen play scenarij
screen writer pisec scenarija
sand-screen sito za pesek
to bring to the screen filmsko snemati
to put up (on) a screen of indifference figurativno skriti se pod brezbrižno masko

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.

selekcij|a³ [é] ženski spol (-e …) šport moštvo: die Auswahlmannschaft
igralec v selekciji der Auswahlspieler

servira|ti² (-m) šport aufschlagen, aufgeben
igralec, ki servira der Aufschläger, Aufgeber

single¹ [siŋgl] pridevnik
posamezen, poedin; enojen; samski, neporočen; sam, osamljen, zase živeč; brez tuje pomoči, sam, nespremljan; samo za enega (postelja); enosmeren (vozovnica); enkraten, edinstven; preprost, enostaven; polten, iskren; dosleden
šport z enim igralcem na vsaki strani, single

of a single beauty enkratne, edinstvene lepote
single bed postelja za eno osebo
single blessedness fantovstvo, blaženi samski stan
single broth sleng pivo
single combat dvoboj
single court teniško igrišče za single igre
single eye figurativno predanost samo enemu cilju, enostranost
single eye-glass monokel, enoočnik
single file kolona po eden
single flower cvet, ki raste sam na steblu, ki ima enojno čašo
single game igra, ki jo igra samo en igralec na vsaki strani, igra posameznikov
single heart prostodušnost
single life samsko življenje (stan); samotarsko življenje
single line enotirna proga
single man samski moški, samec
single parts posamezni deli
single payment ekonomija enkratno plačilo
single room soba z eno posteljo, samska soba
with single purpose vztrajno zasledujoč le en cilj (namen)
single woman samska ženska, samka
book-keeping by single entry enostavno knjigovodstvo
to have a single aim in view imeti en sam cilj v vidu
to have a single eye for imeti smisel le za, misliti le na
I had to fight single moral sem se sam boriti
to live single samsko živeti, v celibatu
single mistake would spoil it all ena sama napaka bi vse pokvarila
to remain single ostati samski(a), ne se poročiti
I speak it with a single heart to govorim z vso iskrenostjo

sir samostalnik
(angleški plemiški naziv) ▸ SirS plemiškim naslovom sir ga je odlikovala britanska kraljica Elizabeta II. ▸ II. Erzsébet angol kiránynő Sir nemesi címmel tüntette ki.
V noči na nedeljo je v Londonu umrl znani britanski igralec sir Alan Bates. ▸ Vasárnapra virradó reggel Londonban elhunyt Sir Alan Bates ismert angol színész.

sólo solo moški spol

solo pevec, pevka, solo igralec, -lka soliste moški spol, ženski spol
solo plesalec, -lka danseur, -euse moški spol, ženski spol étoile

sólo glas m

solo pevec, pevka, solo igralec, -lka solista m/f
solo plesalec (-lka) bailarín m (bailarina f) solista

sredínski (-a -o) adj. mediano, mediale; centrale; di, del centro:
sredinska črta linea mediana
sredinska lega predmeta posizione centrale dell'oggetto
sredinska politika politica di centro, centrista
lingv. sredinski samoglasnik vocale mediale
šport. sredinski igralec mediano

srédnji middle; central

srédnji stan middle classes pl, ZDA white-collar section of the population
srédnja pozicija central position
Srednja Amerika Central America
Srednja Nemčija Central Germany
srédnji vek Middle Ages pl
Srednja Azija Central Asia
srédnja črta šah middle line (fourth or fifth rank on a chessboard)
srédnja stvar intermediate thing, something between
srédnja teža middleweight
srédnje uho middle ear
vnetje srédnjega ušesa inflammation of the middle ear
srédnji čas mean time
srédnja kakovost medium quality
srédnji kos middle piece, central portion
srédnja stopnja (šole) last three classes (classes 5, 6 and 7) of an elementary school
srédnji spol gramatika neuter (gender)
srédnja šola secondary school, ZDA high school
srédnji napadalec šport centre forward
srédnji igralec centre, ZDA center
srédnja pot middle course, mean, compromise
kreniti po srédnji poti to adopt a middle course
srédnji val (radio) medium wave
srédnja vrednost mean (value), average
izračunati srédnjo vrednost to calculate an average
Srednja Evropa Central Europe
Srednji Vzhod the Middle East
srédnja žetev average crop

stage¹ [stéidž] samostalnik
gradbeni (stavbni) oder; tribuna, podij
gledališče oder, prizorišče, gledališče
figurativno dramska književnost (umetnost), igralski poklic
figurativno mesto dejavnosti (delovanja, bivanja), polje udejstvovanja, torišče; stadij, stopnja, faza, razdobje razvoja; stopnja (večstopne rakete); stojalo, mizica za mikroskop
ameriško višina vodne gladine
zgodovina (poštna) etapna postaja, odsek ali del poti med dvema postajama, etapa

by easy stages v etapah, s pogostnimi presledki
off stage za gledališkim odrom ali zunaj njega
stages of appeal pravno instančna pot
the last stage of consumption zadnji stadij jetike
stage manager gledališki režiser
stage whisper igratčev šepet (na odru, da ga sliši občinstvo), figurativno šepet, ki se daleč sliši
stage loader mehanika platformni nakladalec
critical stage kritičen stadij
hanging stage viseč gradbeni oder (npr. za pleskanje)
matriarchal stage matriarhat
landing stage pristajališče
the English stage angleško gledališče
to be on the stage biti gledališki igralec
to change horses at every stage zgodovina menjati konje na vsaki (poštni) etapni postaji
to go on the stage iti h gledališču, postati igralec
to hold the stage držati se na odru (o gledališki igri)
to learn in easy stages postopoma se učiti
to put on the stage postaviti na oder, uprizoriti
to quit the stage figurativno umakniti se s področja svoje dejavnosti
things should never have reached this stage stvari ne bi bile smele nikoli priti tako daleč
to travel by easy stages potovati v kratkih etapah

stager [stéidžə] samostalnik

old stager izkušen človek (delavec), star praktik; zastarelo gledališki igralec, -lka; zastarelo poštna kočija
he is an old stager on je izkušen človek, on se na vse razume

stranska vloga ženski spol die Episodenrolle, Chargenrolle, Nebenrolle
igralec stranske vloge der Episodendarsteller, Kleindarsteller

stránski (-a -o) adj.

1. laterale, di lato, di fianco:
stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
stranski vhod ingresso laterale
stranski pogled veduta di lato

2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
stranska cesta via, strada laterale
gled. stranski igralec attore generico
stranska (sorodstvena) linija linea collaterale

3. marginale, secondario; extra:
stranska vprašanja questioni, problemi marginali
stranski zaslužek guadagno extra
stranski proizvod sottoprodotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. stranska korenina radice avventizia
hidr. stranski jez contrargine
šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
obl. stranski šiv stelo, baghetta
geogr. stranski tok diffluente
farm. stranski učinek effetto collaterale
elektr. stranski vod derivazione
navt. stransko bočno jadro scopamare