Franja

pohválen praising; laudatory; commendatory; appreciative

pohválen govor encomium, pl -mia, eulogy
pohválno pismo commendatory letter
pohválno se izraziti o čem to express appreciation of something

polomíja failure, fiasco; žargon washout, flop

njegov govor je bil polomíja his speech was a flop

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

poslovílen farewell; valedictory; parting

poslovílna gostija, pojedina farewell treat, parting treat
poslovílni govor farewell speech, valediction, arhaično valedictory
poslovílni obisk farewell visit
poslovílno pismo farewell letter
poslovílni poljub parting kiss
poslovílna slavnost farewell party
poslovílni večer send-off (party)
poslovílna večerja farewell dinner

poslovílen d'adieu(x)

poslovilni govor discours moški spol d'adieu(x)
poslovilni obisk visite d'adieu(x)
poslovilna večerja dîner moški spol (ali repas moški spol) d'adieu(x)

poslovílen (-lna -o) adj. d'addio, di commiato; di congedo:
poslovilna večerja serata d'addio, banchetto di congedo
poslovilni govor discorso di commiato
poslovilno pismo lettera d'addio

poslovílen de despedida

poslovilni govor discurso m de despedida
poslovilni nastop (v gledališču) función f de despedida

posmehljiv (-a, -o) spöttisch, ironisch, nasmeh: mokant
posmehljiv govor die Spottrede

pòsmrtnī -ā -ō posmrtni: -o djelo, dijete; -o slovo nagrobni govor

posnémati (-am) | posnéti (-snámem)

A) imperf., perf.

1. asportare, rimuovere; togliere:
posneti maščobo togliere il grasso
posneti mleko scremare il latte, sburrare
posnemati pene schiumare

2. imitare, copiare, rifare, riprodurre, ricalcare; seguire (tudi ekst.); fare il verso (di); scimmiottare;
posnemati govor, gibe imitare, riprodurre la parlata, i gesti
posnemati dober zgled seguire il buon esempio
posneti kroj riprodurre il taglio dal cartamodello
posnemati (oponašati)
koga scimmiottare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
posnemati Francoze v oblačenju, v pisanju franceseggiare nel vestire, nello scrivere
posnemati Grke, grške vzore grecizzare, ellenizzare
posnemati klasike classicheggiare
posnemati Petrarko petrarcheggiare
posnemati petelina fare il verso del gallo

3. (delati, nuditi tako podobo, da zbuja vtis pravega) imitare:
slikar posnema marmor il pittore imita il marmo

4. posnéti (spoznati) dedurre, riprendere:
iz njegovih odgovorov je posnel, da ga je užalil dalle sue risposte dedusse di averlo offeso

5. posnéti fot. fotografare; film. girare, riprendere, filmare; (na mikrofilm) microfilmare

6. posnéti rad. registrare, incidere

7. friz.
posneti lase sfoltire i capelli

B) posnéti si (-snámem si) perf. refl.
posneti si kožo escoriare la pelle, spellarsi
posneti si kožo na kolenih spellarsi le ginocchia, escoriare le ginocchia

pozdráven (-vna -o) adj. di saluto; augurale:
pozdravni govor discorso augurale

prae-fātiō -ōnis, f (praefārī)

1. (kot relig. ali publ. t.t.) uvodno besedilo, uvodna beseda (uvodne besede), predslovje, uvodni obrazec (pred kakim verskim ali državnim dejanjem), prefácija: p. donationis Ci., omni praefatio sacrorum eos, quibus non sint purae manus, sacri arcet L., triumphi Plin., fetialium Suet., ultionis Val. Max.

2. predgovor, uvod (v govor, sodno razpravo, knjigo, tudi kot captatio benevolentiae), nagovor: opus erit tamen praefatione, qua et ratio reddatur dilati criminis et promittatur defensio Q., Cicero … longa tamen praefatione excusavit officii sui necessitatem Q., perfrixisse tuas questa est praefatio fauces Mart. praefationem dicere Plin. iun., sermo Graecus, immo Atticus; praefationes tersae, graciles, dulces, graves interdum et erectae Plin. iun.

3. uvodna beseda (uvodne besede), opazka, pripomba, opomba, opomnja (pred posameznimi izrazi, imeni ali celotnim govorom): libros Naturalis Historiae, novicium Camenis Quiritium tuorum opus … constitui tibi, iucundissime Imperator; sit enim haec tui praefatio, verissima Plin., rusticis vocabulis aut externis, immo barbaris etiam, cum honoris praefatione ponendis Plin., numquam tristiorem sententiam sine praefatione clementiae pronuntiavit Suet., C. Cassius numquam sine praefatione publici parricidii nominandus Val. Max.

4. (kot jur. t.t.) predhodna (uvodna) obravnava (razprava, pogodba): Paul.

praeparātiō -ōnis, f (praeparāre) pripravljanje, (pred)priprava na kaj: futurae impensae Front., belli Vell., in omnibus negotiis … adhibenda est praeparatio diligens Ci., multum potest provisio animi et praeparatio ad minuendum dolorem Ci., cordis, pugnae Vulg.; occ. (kot retor. t.t.) pripravljanje poslušalcev na govor (= gr. παρασκευή): hoc faciunt et illae praeparationes Q., frequentissima praeparatio Q., praeparatio quasi vestibulum orationis est Don.

prae-rumpō -ere -rūpī -ruptum (prae in rumpere) spredaj (od)trgati, spredaj odtrgati (odtrgovati, odtrgavati), spredaj pretrgati (pretrgavati, pretrgovati), spredaj (od)lomiti (odlamljati): retinacula O., funes praerumpebantur C. so se trgale, uncus praerumpitur Col. se odlomi; metaf.: sermo praeruptus Sen. ph. (od)sekan govor. — Od tod adj. pt. pf. prae-ruptus 3

1. strm, stŕmen (strmán), strminast, strmovit), brežen, nagnjen, prepaden: desperatis campestribus locis loca praerupta tentant C., descensus C., fossae T., mons Cu., Cat., aquae mons V., praeruptior collis Col., praerupta saxa Ci., praeruptissima saxa Hirt.; subst. praerupta -ōrum, n strmine, strmi prepadi, brezna, višine, vzpetine, hribi, skalovje, pečevje: L., Cu., Plin., Hier.

2. metaf. osoren, oduren, ogaben, gnusen, odbijajoč: iuvenis animo praeruptus V. odurne nravi, odurne narave, odurnega značaja, audacia Ci. vratolomna (blazna) drznost (smelost), dominatio T. ostra, nedostopna oblast (vladavina), periculum Vell. skrajna nevarnost, seditio Icti. nevaren upor.

predólg too long; lengthy

predólg govor a lengthy speech

predvolílen

predvolilna agitacija (borba) propaganda f (campaña f) electoral
predvolilni govor discurso m (de propaganda) electoral

prém (-a -o) adj. diritto, retto; diretto; lineare:
prema črta (linea) retta
mat. prema izsrednost elipse, hiperbole eccentricità lineare dell'ellissi, dell'iperbole
lingv. premi govor discorso diretto
fiz. premo gibanje moto lineare
premo enakomerno gibanje moto lineare uniforme
mat. premo sorazmerje proporzione diretta

prém -a -o prid. direct
□ premi govor vorbire directă

prem|i [é] (-a, -o)

1. linear, gerade
prema črta gerade Linie
premo vodilo die Geradführung

2. slovnično: direkt
premi govor direkte Rede

premier samostalnik
(predsednik vlade) ▸ miniszterelnök, kormányfőSopomenke: ministrski predsednik, predsednik vlade