Franja

quīnquāgēsimus 3, num. ordinale (quīnquāgintā) petdeseti: Plin., Mart. idr., annus Ci.; subst. quīnquāgēsima -ae, f

1. (sc. pars) petdeseti del (kot davščina), petdesetina: binae (trinae, tres) quinquagesimae Ci., abolitio quadragesimae quinquagesimaeque T., quinquagesimae vectigal Symm.

2. (sc. dies) binkoštni dan, binkošti: Eccl.

quintan [kwíntən]

1. pridevnik
medicina ki se pojavi vsak peti dan

2. samostalnik
mrzlica, ki napade vsak peti dan

quintidi [kɥɛ̃tidi] masculin peti dan dekade v republikanskem koledarju (1793)

quotidian [kwɔtídiən]

1. pridevnik
vsakdanji, navaden

2. samostalnik
medicina kvotidijana, malarija z mrzlico vsak dan

quotidianamente avv. vsak dan, dnevno

quotidiennement [-djɛnmɑ̃] adverbe vsak dan, vsakodnevno

rag¹ [ræg] samostalnik
cunja, krpa, capa; platno, platneno blago iz krp
množina ponošena, razcapana obleka, obleka za vsak dan
šaljivo obleka
slabšalno žepni robec, zavesa ipd.; ničvreden časopis, bankovec; del, odlomek, košček katerekoli stvari; droben, majhen, neznaten ostanek, sled, trohica; revež, bednik, razcapanec, raztrganec

the rag zastava
the Rag šaljivo častniški klub v Londonu
in rags v cunjah, razcapan, raztrgan
not a rag to one's back niti krpice, cunjice na telesu
not a rag of evidence niti sledu o kakem dokazu, nobenega dokazilnega gradiva
worn to rags ponošen, iznošen do cap, capast, cunjast
there is not a rag of truth in what you say niti trohice resnice ni v tem, kar pravite
that meat is boiled to rags to meso je čisto razkuhano
to cook to rags razkuhati
to cram on every rag (of sail) navtika dvigniti, razpeti vsa jadra
to get one's rag out pogovorno razjeziti se
I haven't a rag to put on nimam kaj obleči
to show a red rag to a bull razdražiti bika z rdečo krpo, figurativno razkačiti koga
to spread every rag of sail navtika razpeti vsa razpoložljiva jadra
ameriško to take the rag off (the bush) prekositi, posekati, preseči vse, vsakega
to tear to rags raztrgati na koščke
his reputation is torn to rags od njegovega ugleda ni ostalo niti sledu

re-bellō -āre -āvī -ātum

1. vojno proti zmagovalcu obnoviti (znova začeti), znova vstati (se dvigniti) zoper zmagovalca, znova se upreti (upirati) komu, čemu, zoper koga, kaj, (s)puntati se, znova se vojskovati, znova se bojevati, napasti koga z vojsko, z vojsko se dvigniti nad koga: Hirt. idr., Veliterni totiens rebellaverunt L., gravius rebellare L. z večjo silo, resneje, Volsci rebellarunt L., pacatas incitare ad rebellandum L. na vstajo, k vstaji, rebellare contra ali adversus aliquem: Eutr., Vulg., crebrius Suet.; z dat.: diabolo Iulianus ap. Aug.; pesn. metaf. obnoviti boj: tauro mutatus membra rebello O.

2. pren.
a) upreti (upirati) se: rebellat saepe humor Plin., cito rebellat affectus Sen. ph., rebellat pudor Sen. tr.
b) zopet (spet) priti (prihajati) na dan, zopet se prikaz(ov)ati, zopet se pojaviti (pojavljati): vitia rebellant Plin.

recevoir* [rəsəvwar] verbe transitif prejeti, sprejeti, dobiti; sprejemati; dobiti izplačano; dobiti (odlikovanje); dopustiti, dovoliti, odobriti; uloviti (v posodo); verbe intransitif sprejemati (tudi radio); imeti sprejemni dan (za obiske itd.)

se recevoir doskočiti (na tla)
se recevoir medsebojno se obiskovati
ils se reçoivent beaucoup mnogo se obiskujejo
être reçu priti v navado, uveljaviti se; biti sprejet (kandidat)
l'élève a été reçu (à l'examen) učenec je naredil izpit
elle a été reçue au baccalauréat avec la mention bien napravila je maturo z dobrim uspehom
recevoir un bon, un mauvais accueil biti lepó, slabó sprejet
recevoir des applaudissements, des éloges požeti aplavz (odobravanje), pohvalo
recevoir une lettre, un colis, une décoration, un prix, une leçon prejeti pismo, paket, odlikovanje, nagrado, lekcijo
recevoir l'autorité de la chose jugée postati pravnomočen
être reçu docteur promovirati, doktorirati
recevoir des injures požreti žalitve
recevoir de nombreuses modifications doživeti številne spremembe
recevoir une perte, un échec imeti izgubo, doživeti neuspeh
j'ai été bien reçu! lepo sem naletel!
j'ai reçu ses confidences zaupal(a) se mi je
la famille s'excuse de ne pas recevoir družina se opravičuje, da ne sprejema sožalnih obiskov
j'en ai reçu une bonne, une mauvaise impression to je name naredilo dober, slab vtis
je n'ai pas à recevoir d'ordres de vous verbe intransitif mi ne boste ničesar ukazovali
j'ai reçu sa parole dal mi je svojo besedo
il ne reçoit personne on nikogar ne sprejme, ne mara z nikomer govoriti
recevoir quelqu'un à bras ouverts sprejeti koga z odprtimi rokami
il a été reçu comme un chien dans un jeu de quilles bil je sprejet kot pes v cerkvi
il vaut mieux donner que recevoir (proverbe) dajati osrečuje (človeka) bolj kot jemati

redonner [rədɔne] verbe transitif zopet, vnovič dati, vedno dajati, nazaj dati, vrniti (udarce); naprej dati, predati; izročiti; prinesti na dan; théâtre zopet igrati; (lov) zopet splašiti; verbe intransitif pasti nazaj (dans v); spet se začeti; znova napasti

se redonner znova se posvetiti (à quelque chose čemu); medsebojno si nazaj dajati
redonner du courage à quelqu'un komu zopet poguma vliti
il redonne dans ses erreurs passées spet zapada v svoje pretekle zmote

Reformationsfest, das, dan reformacije

Regentag, der, deževni dan

Reisetag, der, dan potovanja; am ersten Reisetag prvi dan potovanja

Renntag, der, dan dirke

re-novō -āre -āvī -ātum (re in novāre)

1. obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), narediti (delati) novo, popraviti (popravljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: Col., Lucr., Sil., Sen. ph. idr., colonias renovare Ci., Virtutis templum a M. Marcello renovatum Ci.; kot agr. t.t.: agrum renovare O. „prenoviti njivo“ = pustiti jo v prelogu (v prahi); toda: agrum aratro renovare O. preora(va)ti njivo = spočito njivo pripravljati za setev, durum renovare arvum O., nec meus innumeris renovatur campus aratris O., dens terram renovantis aratri O., nec renovatus ager O. neorano, preložno, v prahi, humum Mart., aut ut multa mei renovarent iugera tauri Tib.; occ.: renovare fenus in singulos annos Ci. ep. jemati obresti od obresti, zaračunati (zaračunavati) obrestne obresti (obresti na obresti), centesimae quotannis renovatae Ci. ep., tabulas testamenti renovare Petr. spremeniti oporoko.

2. metaf.
a) zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) prenoviti (prenavljati), zopet (znova, ponovno, vnovič) začeti (začenjati): Cu., Iuv., Plin. idr., cursum, proelium C., bellum C., S., foedus L., memoriam Ci., hospitium Ci., dextras T. znova si podati roke, znova si seči v roko, dolorem V., iram T., scelus Ci. zopet zagrešiti; pren.: casus omnes V. znova prebiti, znova prestati, renovem tua vulnera O. znova načeti, znova dregati v … ; occ. pomladiti (pomlajati, pomlajevati): ex morbo velut renovatus flos iuventae L., renovata senectus in florem redeat O., veteres arcūs leto procorum renovare Pr.
b) utrditi (utrjevati), (o)krepiti, učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), okrepčati (okrepčevati), poživiti (poživljati), oživiti (oživljati), osvežiti (osveževati): animo confirmato atque renovato Ci., renovare corpora ad omnia de integro patienda L., vos me reficere et renovare rem publicam potestis Ci.; med. ali refl. (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se: Corn. idr., fatigata (sc. facundia) renovatur Q., Catilinam commutatione rerum esse renovatum Ci., se novis copiis renovare Ci.
c) (z besedami) ponoviti (ponavljati), zopet (znova) na dan spraviti (spravljati), znova (spre)govoriti o čem, znova si (pri)klicati v spomin koga, kaj, znova obuditi spomin na koga, kaj, znova priti na misel komu kaj: Corn., renovabo ea, quae dicta sunt Ci., rem commemorando renovare C., renovabitur prima illa militia Ci. pride zopet na misel.

rent² [rent]

1. samostalnik
najem, najemnina, stanarina, zakup, zakupnina
ameriško posestvo v zakupu

for rent odda se; (daje se) v zakup
a heavy rent visoka najemnina
subject to rent podvržen najemninskemu davku
water rent vodarina
to let for rent dati v zakup, v najem
to take at rent vzeti v zakup, v najem

2. prehodni glagol
najeti, v najem vzeti, v zakup vzeti (from od)
plač(ev)ati najemnino, zakupnino
ameriško dati komu kaj v najem, v zakup
ameriško posoditi
neprehodni glagol
biti dan v najem, v zakup; biti v najemu, v zakupu

a low-rented farm kmetija z(a) nizko zakupnino
he rents his tenants low on jemlje malo od svojih zakupnikov (najemnikov)
this house (apartment) rents for (at) ta hiša (to stanovanje) se da v najem za...

rent-day [réntdei] samostalnik
dan za plačanje (četrtletne, trimesečne) najemnine

re-periō -īre, repperī (nam. *re-p(e)-perī), redko reperī, repertum (re in parere)

1. (s poudarjenim pomenom predpone re) zopet (ponovno, znova, spet) spraviti (spravljati) na dan, najti (najdevati, nahajati), odkri(va)ti: Pl., O., H., Iust. idr., parentes suos Ter., repertae sunt tabulae C., quod cuique rimanti repertum V., oratio post mortem eius reperta est N. je prišel na dan, mortui sunt reperti Ci.

2. metaf. (z zabrisanim pomenom predpone re)
a) najti, izslediti, zaslediti, izvedeti, poizvedeti, odkriti, ugotoviti, dognati, (u)videti, zaznati: causas duas Ci., verum Ter., nihil percontationibus reperire C. izvedeti, repertus est numerus C. naštelo se je; z dvojnim acc.: Vell., aliquem fidelem reperire amatorem Pl.; v pass. z dvojnim nom. izkazati (izkazovati) se, (po)kazati se, videti: Stoici … inopes reperiantur Ci., Camisares manu fortis et bello strenuus erat repertus N., improbissimus reperiabare Ci. kazalo je, da … ; z ACI (v zgodovini, slovstvu) najti (nahajati, najdevati) poročano (sporočeno, poročilo) o čem: sic apud Athenienses fuisse reperio N., quem Tarentum venisse … reperio L.; v pass. z NCI: in eas Italiae partes Pythagoras venisse reperitur Ci.; z odvisnim vprašanjem: neque reperire poterat, quanta esset C., quibus (sc. armis) quemadmodum salutariter uterentur, non reperiebam Ci.
b) najti, dobi(va)ti, pridobi(va)ti (si), doseči (dosegati): reperire rem et gloriam Ter., sibi salutem C., nomen Pl., Ci.
c) kaj novega iznajti (iznajdevati), izmisliti (izmišljati, izmišljevati), izumiti (izumljati, izumevati), odkri(va)ti: aliquid callidi consilii Pl., causam Ter., litterae posteritatis causā repertae sunt Ci., celeriter, quae opus erant, reperiebat N., dolos V., disciplinam C., viam, quā … Ci.; z inf.: Plin. Subst. pt. pf. repertum -ī, n iznajdba, izum: Lucr.

Opomba: Star. obl.: fut. I. reperibit Caecil. fr., reperibitur Pomp. fr., Pl.; inf. reperirier Pl., Lucr.

Respekttag, der, čakalni dan (po roku zapadlosti itd.)

res(s)urgir [rəsüržir] verbe intransitif zopet privreti na dan, pojaviti se na površini, nenadoma se zopet pojaviti