Franja

odgóvor (-a) m risposta, replica; trg. riscontro; adm. esito, evasione:
izmikati se, izogibati se odgovoru eludere la risposta
dati odgovor dare una risposta, rispondere
jasen, kratek odgovor risposta chiara, breve
odklonilen odgovor risposta negativa, rifiuto
evf. dajati odgovor pred Bogom rispondere a Dio, morire
imeti odgovor na jeziku ob vsaki priložnosti, nikoli ne ostati dolžen odgovora avere sempre la risposta pronta
v odgovor na Vaše pismo in risposta alla Vostra lettera
odrezav odgovor botta e risposta, risposta per le rime
jur. odgovor na repliko duplica

odgóvor contestación f ; respuesta f

brez odgovora sin contestación, (pismo) no contestado, (ljubezen) no correspondido
brzojavni odgovor respuesta f telegráfica
odrezav odgovor réplica f aguda
odgovor z obratno pošto contestación a vuelta de correo
dopisnica s plačanim odgovorom tarjeta f postal con respuesta pagada
nesramen odgovor mala contestación
odklonilen odgovor respuesta negativa, (na prošnjo) desestimación f
dajati odgovor za dar cuenta de
(po)klicati koga na odgovor pedir cuenta (ali razón) a alg
ostati brez odgovora quedar sin contestación (incontestado)
prosimo za odgovor se suplica la respuesta
pustiti brez odgovora dejar sin contestación
nikoli ni v zadregi za odgovor tiene respuesta para todo
noben odgovor je tudi odgovor quien calla otorga

odobrávanje aprobación f ; asentimiento m ; (s ploskanjem) palmas f pl , (močnejše) aplauso m ; ovación f

klic odobravanja bravo m; aclamación f; vítor m
dajati klice odobravanja dar vítores (komu a alg), vitorear a alg
izzvati viharno odobravanje provocar una tempestad (ali provocar salvas) de aplausos
(po)žeti odobravanje ser muy aplaudido, oír aplausos, cosechar grandes aplausos
gromovito odobravanje aplauso m atronador

odobravati glagol
1. pogosto zanikano (podpirati; strinjati se) ▸ helyeselVest naše odločitve odobrava, če so dobre, in graja, če so slabe, zle. ▸ A lelkiismeret helyesli a jó döntéseinket, és ellenzi, ha azok rosszak, gonoszak.Ne poznam teh fantov in ne odobravam njihovega početja. ▸ Nem ismerem ezeket a srácokat és nem helyeslem, amit tesznek.Okolica ne bo odobravala vaših dejanj, a se ne vznemirjajte. ▸ A környezete nem fogja helyeselni a tetteit, de ne aggodalmaskodjon emiatt.

2. (dajati uradna soglasja) ▸ jóváhagy, engedélyezBanke obrtnikom in podjetnikom težje odobravajo kredite kot fizičnim osebam. ▸ A bankok nehezebben hagynak jóvá hitelt az iparosoknak és a vállalkozóknak, mint a magánszemélyeknek.Kratkoročna posojila za pravne osebe odobrava po obrestni meri že od 7 odstotkov dalje. ▸ Jogi személyeknek a rövid lejáratú kölcsönöket már 7 százaléktól induló kamatlábak mellett hagyja jóvá.
Odobrava le usmerjene subvencije z merljivimi učinki. ▸ Csak olyan célzott támogatásokat hagy jóvá, amelyeknek mérhető hatása van.

odpor¹ [ô] moški spol (-a …) der Widerstand; (obramba) die Gegenwehr
pasivni odpor passiver Widerstand
fizika vztrajnostni odpor Trägheitswiderstand
gradbeništvo, arhitektura zemljinski odpor Erdwiderstand
odpor statičnega trenja Haftreibungswiderstand
dajati/nuditi odpor Widerstand ausüben, Widerstand entgegensetzen
brez odpora widerstandslos
odsotnost odpora die Widerstandslosigkeit
pravica do odpora das Widerstandsrecht

oglas moški spol (-a …) die Anzeige, das Inserat (mali Kleinanzeige, časopisni Zeitungsanzeige, za znanstvo Kontaktanzeige)
dati/dajati oglase inserieren
naročnik oglasa der Inserent
v malih oglasih im Anzeigenteil
dati oglas eine Anzeige aufgeben

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi

opportūnitās -ātis, f (opportūnus)

1. ugodna (priročna, pripravna) lega, priročnost, pripravnost, primernost: loci C., S., viae Plin. iun., regionis Sen. ph.; meton.: custodia huius opportunitatis Cu. tega ugodnega kraja.

2. metaf.
a) ugodnost časa, dobra doba, dobro obdobje, ugoden trenutek, lepa (ugodna) priložnost (prilika) (gr. εὐκαιρία): temporis C., Ci., divina Ci. ugoden, od boga urejen (povzročen) slučaj, o. suae liberorumque aetatis S. ugodna, vabljiva priložnost, ki se ponuja ob njegovi starosti in starosti njegovih otrok; pooseb. Oportúnitas = Priložnost, boginja ugodne (lepe) priložnosti: ipsa Opportunitas non potuit mihi oportunius advenire Pl.
b) ugodna (primerna, ustrezna) telesna pripravljenost (kondicija), ugodna (primerna) telesna zasnova ali duševna osnova (zmožnost): omitto opportunitatem reliqui corporis Ci., quanta opportunitas in animis hominum ad res maximas Ci.
c) ugodna (srečna) okoliščina, pripravnost, ugodnost, prid, korist, obresti, obrestovanje: opportunitate aliqua data C., habere opportunitates Ci. nuditi (dajati) obresti, obrestovati se, belli opportunitates Ci. vojne obresti, opportunitates maritimae L., fluminum opportunitates Ci. obresti, pa tudi = ugodne rečne razmere: Vitr.

oprav|ek moški spol (-ka …) die Besorgung; die Erledigung, der Gang
imeti opravka zu tun haben
iti po opravih Besorgungen machen, Botengänge machen
imam bolj pametne opravke, kot da bi … ich habe Besseres zu tun
imeti opravka z zu tun haben mit, zu schaffen haben mit
dajati si opravka z sich zu schaffen geben mit

páliti pâlīm, oni pâlē, páli, pâljāh pâljāše
I.
1. požigati: paliti sela i gradove; feudalci su u svojim svadama palili seljačka polja
2. prižigati, prižgati: paliti svijeće, paliti minu
3. vžigati, vžgati: ovaj program ne pali više ta program ne vžiga, ne vžge; ta puška ne pali tako ravnanje nima uspeha
4. žgati: sunce dan na dan pali usjeve, vinograde; trnje bode, a kopriva pali
5. paliti šamare dajati zaušnice, klofutati; paliti i žariti samovoljno, despotsko ravnati
6. streljati: pali!
II. paliti se
1. prižigati se: na nebu pale se prve zvijezde
2. razgorevati se: obrazi mu se postepeno pale; čitav auditorijum postepeno se palio i rasplamsavao

per-aequō -āre -āvī -ātum (per in aequāre) docela (prav, povsem) enako narediti (delati), izenačiti (izenačevati): partes Vitr., constructura peraequata Vitr., singulos culleos Col. vsak enako roditi (dajati) en culleus.

perle [pɛrl] féminin biser; preluknjana kroglica; dragocena stvar; figuré oseba, ki prekaša vse druge; groba, smešna napaka

une perle des maris vzoren soprog
c'est la perle des bonnes ta gospodinjska pomočnica je pravi biser
perle de culture gojeni biser
perle fine pristen, pravi biser
perle artificielle, d'imitation umeten biser
collier masculin de perles ogrlica iz biserov
nacre féminin de perle biserna matica
pêcheurs masculin pluriel de perles lovci na bisere
perle d'ambre, de verre kroglica iz jantarja, stekla
les perles de rosée kapljice rose
des perles dans les copies d'élèves smešno grobe napake v šolskih nalogah učencev
enfiler des perles (figuré) čas zapravijati
feter des perles aux cochons, aux pourceaux (figuré) metati bisere svinjam, dajati komu dragocene stvari, ki pa jih ta ne zna ceniti

persönlich oseben (tudi Recht); persönliches Fürwort osebni zaimek; persönlich werden dajati osebne pripombe; persönlich nehmen razumeti osebno

pláča (uradniška) salary; (oficirska) pay; (delavska) wage, wages pl

s polno pláčo on full pay
bedna pláča miserable pay
stalna pláča fixed salary
začetna pláča commencing salary
pláč, ki je zadostna za življenje living wage
izkustvu in učinku ustrezna pláča salary commensurate with experience and ability
nameščenec s stalno pláčo salaried employee
delavec, ki dela za bedno pláčo wage slave
dodatek k pláči additional pay, bonus
odtegljaj od pláče deduction from salary, stoppage
povišanje pláče wage rise, increase (ali rise) in salary
znižanje pláče salary cut, reduction in pay
zamrznitev pláč wage freeze
odtegniti komu od pláče to stop (something) out of someone's salary
povišati pláčo to raise (ali to increase) someone's salary
dobivati dobro pláčo to get good wages, to draw a good salary
znižati pláče to lower someone's wages (oziroma salary)
dajati komu pláčo to pay someone a wage (ali a salary)

plód fruit; (v telesu) foetus, embryo; (poljski plodovi) crops pl; (dela) product, yield

dajati, prinašati bogate plódove to bear (ali to bring, to produce, to yield) rich fruit
uživati plódove svojih prizadevanj to reap the fruits of one's endeavours

podpira|ti² (-m) podpreti (pomagati)

1. denarno: fördern, (dajati subvencije) bezuschussen, subventionieren

2. finančno, s potrebščinami, kandidate, projekt, z dejanji, z nasveti: unterstützen, fördern

3. predlog: hinter (einem Vorschlag) stehen, zu (etwas) stehen

4. ravnanje/odločitve koga: (jemandem) den Rücken stärken; (krepiti) nagnjenje: fördern; (iti na roko) zur Hand gehen, negativno: (jemandem/einer Sache) Vorschub leisten

podpor|a¹ [ó] ženski spol (-e …) die Unterstützung; der Rückhalt, die Rückenstärkung
dajati podporo komu (jemanden) unterstützen, (jemandem) die Stange halten

podpóra (-e) f

1. appoggio, sostegno, rincalzo, puntello:
lesne, kovinske podpore v rudniku i sostegni di legno, di metallo nella miniera

2. aiuto, soccorso, sussidio, sovvenzione:
prejemati podporo percepire un sussidio

3. pren. aiuto, appoggio, sostegno:
imeti, uživati podporo ljudstva avere, godere dell'appoggio del popolo
dajati podporo prizadevanju appoggiare, sostenere gli sforzi
dati moralno podporo dare appoggio morale

pogum moški spol (-a …) der Mut (levji Löwenmut, življenjski Lebensmut), die Tapferkeit, die Courage (državljanski Zivilcourage)
dajati pogum komu (jemanden) ermutigen, (jemandem) Mut machen, Mut schöpfen aus (pogum mu je dajal X er schöpfte Mut aus X)
dobiti (nov) pogum Mut schöpfen, neuen Mut fassen
jemati pogum komu (jemanden) entmutigen
le pogum! nur Mut!
brez poguma mutlos
ne izgubiti poguma den Kopf oben behalten
za to je treba dosti poguma dazu gehört viel Mut

pogúm courage moški spol , cœur moški spol , hardiesse ženski spol , intrépidité ženski spol , bravoure ženski spol , vaillance ženski spol , ressort moški spol, popularno cran moški spol

življenjski pogum courage de vivre
biti brez poguma n'avoir pas de courage, manquer de courage, familiarno n'avoir rien dans le ventre
dajati komu pogum donner (ali inspirer) du courage à quelqu'un, encourager quelqu'un
dobiti pogum prendre courage, s'enhardir
imeti pogum avoir le courage, oser, familiarno avoir du cran
izgubiti pogum perdre courage, se décourager, se laisser abattre, familiarno se dégonfler
ne izgubiti poguma ne pas perdre courage, figurativno faire contre mauvaise fortune bon cœur
spet vliti komu pogum, navdati koga s pogumom redonner du cœur à quelqu'un, familiarno remettre (ali redonner) du cœur au ventre à quelqu'un
vzeti komu pogum décourager (ali abattre) quelqu'un
zbrati ves svoj pogum (familiarno) prendre son courage (ali son cœur) à deux mains, rassembler (ali s'armer de) tout son courage
nimam poguma, da bi mu povedal resnico je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité