Franja

odpor¹ [ô] moški spol (-a …) der Widerstand; (obramba) die Gegenwehr
pasivni odpor passiver Widerstand
fizika vztrajnostni odpor Trägheitswiderstand
gradbeništvo, arhitektura zemljinski odpor Erdwiderstand
odpor statičnega trenja Haftreibungswiderstand
dajati/nuditi odpor Widerstand ausüben, Widerstand entgegensetzen
brez odpora widerstandslos
odsotnost odpora die Widerstandslosigkeit
pravica do odpora das Widerstandsrecht

oglas moški spol (-a …) die Anzeige, das Inserat (mali Kleinanzeige, časopisni Zeitungsanzeige, za znanstvo Kontaktanzeige)
dati/dajati oglase inserieren
naročnik oglasa der Inserent
v malih oglasih im Anzeigenteil
dati oglas eine Anzeige aufgeben

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi

opportūnitās -ātis, f (opportūnus)

1. ugodna (priročna, pripravna) lega, priročnost, pripravnost, primernost: loci C., S., viae Plin. iun., regionis Sen. ph.; meton.: custodia huius opportunitatis Cu. tega ugodnega kraja.

2. metaf.
a) ugodnost časa, dobra doba, dobro obdobje, ugoden trenutek, lepa (ugodna) priložnost (prilika) (gr. εὐκαιρία): temporis C., Ci., divina Ci. ugoden, od boga urejen (povzročen) slučaj, o. suae liberorumque aetatis S. ugodna, vabljiva priložnost, ki se ponuja ob njegovi starosti in starosti njegovih otrok; pooseb. Oportúnitas = Priložnost, boginja ugodne (lepe) priložnosti: ipsa Opportunitas non potuit mihi oportunius advenire Pl.
b) ugodna (primerna, ustrezna) telesna pripravljenost (kondicija), ugodna (primerna) telesna zasnova ali duševna osnova (zmožnost): omitto opportunitatem reliqui corporis Ci., quanta opportunitas in animis hominum ad res maximas Ci.
c) ugodna (srečna) okoliščina, pripravnost, ugodnost, prid, korist, obresti, obrestovanje: opportunitate aliqua data C., habere opportunitates Ci. nuditi (dajati) obresti, obrestovati se, belli opportunitates Ci. vojne obresti, opportunitates maritimae L., fluminum opportunitates Ci. obresti, pa tudi = ugodne rečne razmere: Vitr.

oprav|ek moški spol (-ka …) die Besorgung; die Erledigung, der Gang
imeti opravka zu tun haben
iti po opravih Besorgungen machen, Botengänge machen
imam bolj pametne opravke, kot da bi … ich habe Besseres zu tun
imeti opravka z zu tun haben mit, zu schaffen haben mit
dajati si opravka z sich zu schaffen geben mit

páliti pâlīm, oni pâlē, páli, pâljāh pâljāše
I.
1. požigati: paliti sela i gradove; feudalci su u svojim svadama palili seljačka polja
2. prižigati, prižgati: paliti svijeće, paliti minu
3. vžigati, vžgati: ovaj program ne pali više ta program ne vžiga, ne vžge; ta puška ne pali tako ravnanje nima uspeha
4. žgati: sunce dan na dan pali usjeve, vinograde; trnje bode, a kopriva pali
5. paliti šamare dajati zaušnice, klofutati; paliti i žariti samovoljno, despotsko ravnati
6. streljati: pali!
II. paliti se
1. prižigati se: na nebu pale se prve zvijezde
2. razgorevati se: obrazi mu se postepeno pale; čitav auditorijum postepeno se palio i rasplamsavao

per-aequō -āre -āvī -ātum (per in aequāre) docela (prav, povsem) enako narediti (delati), izenačiti (izenačevati): partes Vitr., constructura peraequata Vitr., singulos culleos Col. vsak enako roditi (dajati) en culleus.

perle [pɛrl] féminin biser; preluknjana kroglica; dragocena stvar; figuré oseba, ki prekaša vse druge; groba, smešna napaka

une perle des maris vzoren soprog
c'est la perle des bonnes ta gospodinjska pomočnica je pravi biser
perle de culture gojeni biser
perle fine pristen, pravi biser
perle artificielle, d'imitation umeten biser
collier masculin de perles ogrlica iz biserov
nacre féminin de perle biserna matica
pêcheurs masculin pluriel de perles lovci na bisere
perle d'ambre, de verre kroglica iz jantarja, stekla
les perles de rosée kapljice rose
des perles dans les copies d'élèves smešno grobe napake v šolskih nalogah učencev
enfiler des perles (figuré) čas zapravijati
feter des perles aux cochons, aux pourceaux (figuré) metati bisere svinjam, dajati komu dragocene stvari, ki pa jih ta ne zna ceniti

persönlich oseben (tudi Recht); persönliches Fürwort osebni zaimek; persönlich werden dajati osebne pripombe; persönlich nehmen razumeti osebno

pláča (uradniška) salary; (oficirska) pay; (delavska) wage, wages pl

s polno pláčo on full pay
bedna pláča miserable pay
stalna pláča fixed salary
začetna pláča commencing salary
pláč, ki je zadostna za življenje living wage
izkustvu in učinku ustrezna pláča salary commensurate with experience and ability
nameščenec s stalno pláčo salaried employee
delavec, ki dela za bedno pláčo wage slave
dodatek k pláči additional pay, bonus
odtegljaj od pláče deduction from salary, stoppage
povišanje pláče wage rise, increase (ali rise) in salary
znižanje pláče salary cut, reduction in pay
zamrznitev pláč wage freeze
odtegniti komu od pláče to stop (something) out of someone's salary
povišati pláčo to raise (ali to increase) someone's salary
dobivati dobro pláčo to get good wages, to draw a good salary
znižati pláče to lower someone's wages (oziroma salary)
dajati komu pláčo to pay someone a wage (ali a salary)

plód fruit; (v telesu) foetus, embryo; (poljski plodovi) crops pl; (dela) product, yield

dajati, prinašati bogate plódove to bear (ali to bring, to produce, to yield) rich fruit
uživati plódove svojih prizadevanj to reap the fruits of one's endeavours

podpira|ti² (-m) podpreti (pomagati)

1. denarno: fördern, (dajati subvencije) bezuschussen, subventionieren

2. finančno, s potrebščinami, kandidate, projekt, z dejanji, z nasveti: unterstützen, fördern

3. predlog: hinter (einem Vorschlag) stehen, zu (etwas) stehen

4. ravnanje/odločitve koga: (jemandem) den Rücken stärken; (krepiti) nagnjenje: fördern; (iti na roko) zur Hand gehen, negativno: (jemandem/einer Sache) Vorschub leisten

podpor|a¹ [ó] ženski spol (-e …) die Unterstützung; der Rückhalt, die Rückenstärkung
dajati podporo komu (jemanden) unterstützen, (jemandem) die Stange halten

podpóra (-e) f

1. appoggio, sostegno, rincalzo, puntello:
lesne, kovinske podpore v rudniku i sostegni di legno, di metallo nella miniera

2. aiuto, soccorso, sussidio, sovvenzione:
prejemati podporo percepire un sussidio

3. pren. aiuto, appoggio, sostegno:
imeti, uživati podporo ljudstva avere, godere dell'appoggio del popolo
dajati podporo prizadevanju appoggiare, sostenere gli sforzi
dati moralno podporo dare appoggio morale

pogum moški spol (-a …) der Mut (levji Löwenmut, življenjski Lebensmut), die Tapferkeit, die Courage (državljanski Zivilcourage)
dajati pogum komu (jemanden) ermutigen, (jemandem) Mut machen, Mut schöpfen aus (pogum mu je dajal X er schöpfte Mut aus X)
dobiti (nov) pogum Mut schöpfen, neuen Mut fassen
jemati pogum komu (jemanden) entmutigen
le pogum! nur Mut!
brez poguma mutlos
ne izgubiti poguma den Kopf oben behalten
za to je treba dosti poguma dazu gehört viel Mut

pogúm courage moški spol , cœur moški spol , hardiesse ženski spol , intrépidité ženski spol , bravoure ženski spol , vaillance ženski spol , ressort moški spol, popularno cran moški spol

življenjski pogum courage de vivre
biti brez poguma n'avoir pas de courage, manquer de courage, familiarno n'avoir rien dans le ventre
dajati komu pogum donner (ali inspirer) du courage à quelqu'un, encourager quelqu'un
dobiti pogum prendre courage, s'enhardir
imeti pogum avoir le courage, oser, familiarno avoir du cran
izgubiti pogum perdre courage, se décourager, se laisser abattre, familiarno se dégonfler
ne izgubiti poguma ne pas perdre courage, figurativno faire contre mauvaise fortune bon cœur
spet vliti komu pogum, navdati koga s pogumom redonner du cœur à quelqu'un, familiarno remettre (ali redonner) du cœur au ventre à quelqu'un
vzeti komu pogum décourager (ali abattre) quelqu'un
zbrati ves svoj pogum (familiarno) prendre son courage (ali son cœur) à deux mains, rassembler (ali s'armer de) tout son courage
nimam poguma, da bi mu povedal resnico je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité

polaga|ti (-m) položiti (immer wieder, langsam) legen, na kaj: auflegen; gradbeništvo, arhitektura napeljave, cevi, obloge: verlegen, auslegen (X auslegen mit)
polagati roke na kaj: die Hand/Hände auflegen
figurativno polagati na srce [nahelegen] nahe legen
polagati na jezik in den Mund legen
| ➞ → dajati, opravljati

polet² [è] moški spol (-a …) (elan) der Schwung, der Auftrieb; (dviganje) der Aufschwung
dobiti polet in Schwung kommen
dajati polet komu (jemanden) beschwingen

pol-liceor -ērī -licitus sum (por + liceor; gl. por)

1. (po)nuditi, ponuditi (ponujati), tudi ponuditi (ponujati) se za kaj, obljubiti (obljubljati), obetati, besedo da(ja)ti (naspr. abnuere, denegare; prim. prōmittere = obljubiti (obljubljati) komu kaj = „storiti, da kdo kaj pričakuje“, „upanje (nado) vzbujati komu“); abs.: Lamp. idr., cum contra fecerint, quam polliciti professique sint Ci., mox ubi pollicita est O., dando et pollicendo perfecit S. z darili in obljubami (obeti), quem plane debes mittere, ut polliceris Plin. iun.; z adv.: ultro polliceri Ci., bene (liberaliter C., benigne L., liberalissime Ci.) polliceri S. lepo (prijazno) obljubiti (obljubljati, obetati), dajati lepe (prijazne) obljube; z acc. rei: Pl., Ter., Iust., Plin. iun., Suet. idr., publice frumentum C., frumentum ad bellum L., pecuniam, pecunias in rem publicam Ci.; z acc. rei in dat. personae: H., Iust., Vell., Sen. tr., Suet. idr., Paridis lyram Alexandro quidam pollicitus est Cu., militibus agros ex possessionibus suis polliceri C., alicui arma virosque ad bellum polliceri L., regi pacem neque abnuere neque polliceri S., senatui frumentum in cellam gratis Ci.; preg.: ei maria montesque polliceri S. = obljubljati komu morja in gore = sl. „obljubljati komu zlate gradove“, „obljubljati (zidati) komu gradove v oblakih“ (prim. montīs auri pollicens Ter.); s predik. acc.: Iust., Plin. iun. idr., sese itineris ducem polliceri S. ponuditi se za vodnika; v pogovornem jeziku z de: de nostro amico placando aut etiam plane restituendo polliceor Ci., de aestate polliceris vel potius recipis Ci., nihil … de opibus meis pollicebar, sed de horum erga me benevolentia promittebam Ci., neque mehercle minus ei prolixe de tuā voluntate promisi, quam erat solitus de meā polliceri Ci., de se multa polliceri Iust.; z inf.: L., Sen. rh., qui sum pollicitus ducere? Ter., si amplius obsidum vellet, dare pollicentur C., offerre pecuniam, fidem et pericula (zvestobo v (ob) skupni nevarnosti) polliceri T.; z ACI in inf. fut.: H., Plin. iun. idr., pollicetur Piso sese ad Caesarem iturum (sc. esse) C., pollicitus est sibi eam rem curae futuram C., cum tantas res Graeci susciperent, profiterentur, agerent seque et videndi res obscurissimas et bene vivendi et copiose dicendi rationem daturos hominibus pollicerentur Ci., pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci., Cinna in omnibus tribubus eos se distributurum pollicitus est Vell., de Alexandrina re causaque regia tantum habeo polliceri, me tibi absenti tuisque praesentibus cumulate satis facturum Ci. ep.; redko z ACI in inf. pr.: iusiurandum pollicitus est dare se Pl., sine praedio relinquere se iis urbem immunesque victuros est pollicitus L.; s finalnim stavkom zahtevne vsebine: statua non modo ut ponatur, verum etiam ut inviolata maneat pollicetur Iust., saepe erat senatui pollicitus … discederet uterque ab armis exercitusque dimitteret Hirt.; z vprašalnim stavkom: neque ille, quae meum tempus postularet, satis prolixe polliceretur Ci., erat enim (sc. Phamea) in consulatus petitione per te mihi pollicitus, si quid opus esset Ci.

2. poseb.
a) (o govorniku) na začetku (v uvodu) govora obljubiti (obljubljati), obetati, naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati: quaeso, ut, quid pollicitus sim, diligenter memoriae mandetis Ci., docui, quod primum pollicitus sum, causam omnino, cur postularet, non fuisse Ci.
b) (o kupcu) (po)nuditi (ponujati): at illic pollicitus est prior Pl.
c) (o pticah pri avspicijih) obljubiti (obljubljati), obetati, napoved(ov)ati, prerokovati: assuetae sanguine et praedā aves pollicebantur Fl. — Polliceor, zlasti pa pollicitus 3 v pass. pomenu: Hyg., Lact. idr., exercenti navem adversus eos, qui cum magistro contraxerunt, actio non pollicetur Ulp. (Dig.), non dormientibus neque otiantibus, sed vigilantibus et laborantibus pollicentur praemia Ambr., pollicitam dictis, Iuppiter, adde fidem O., nam ut aliis plerumque obvenienti magistratu ob metum statuae polliceantur Prisc.; od tod subst. pollicitum -ī, n „obljubljeno“, obljuba, obet: Col., Sil., Hyg., polliciti fides O. verjetnost obljube.

Opomba: Act. soobl.: ne polliceres, quod datum est Varr.

pooblastil|o srednji spol (-a …)

1. pravo die Vollmacht (splošno Gesamtvollmacht, neomejeno Blankovollmacht, za podpisovanje Unterschriftsvollmacht, za bančni račun Kontovollmacht, posebno Sondervollmacht, poslovno Handlungsvollmacht, pravdno [Prozeßvollmacht] Prozessvollmacht, neomejeno Generalvollmacht); (prokura) die Bevollmächtigung
pisno pooblastilo das Ermächtigungsschreiben

2. policije: die Ermächtigung; ministrov, nosilcev funkcij: die Befugnis, Machtbefugnis; države: die Machtvollkommenheit

3. za bančni račun:
trajno pooblastilo der Dauerauftrag
|
prekoračenje pooblastil die Überschreitung der Machtbefugnis
dajati pooblastilo komu (jemanden) ermächtigen (za zu)
zakon o posebnih pooblastilih das Ermächtigungsgesetz
po pooblastilu im Auftrag, in Vollmacht