Franja

neto [é] (-,-) netto; Netto-, Rein-, Eigen- (dohodek das Nettoeinkommen, zaslužek der Nettoverdienst, znesek der Nettobetrag, Reinbetrag, cena der Nettopreis, mezda der Nettolohn, vrednost der Nettowert)
bruto za neto bfn (brutto für netto)

nízek low, not high; not tall; (cena) moderate, reasonable, cheap; (glas) deep, low-pitched

nízkega rodu of low birth (ali parentage)
nízka cena a bargain price
nízki čevlji shoes pl
barometer je nízek the glass is low
življenje nižjih slojev the life of the lower classes

nízek (-zka -o)

A) adj.

1. basso; piccolo; poco profondo:
nizko čelo fronte bassa
nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
nizka voda acqua poco fonda
čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
nizka cena prezzo basso
nizka kakovost qualità scadente
nizka naklada piccola tiratura

3. nižji (primernik) inferiore:
nižji čin grado inferiore
nižje sodišče tribunale di primo grado
nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
biti nizkega rodu essere di umile origine
opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
nizki nagoni bassi istinti

6. nižji (primernik) biol. inferiore:
nižje oblike življenja forme di vita inferiori
nižje živali invertebrati
elementarna, nižja matematika matematica elementare
nižji delavec manovale
voj. nižji oficir subalterno
voj. nižji podoficir graduato
knjiž. nižji sloji plebe
hist. nižji vazal valvassore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
meteor. nizka megla nebbia bassa
elektr. nizka napetost bassa tensione
meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
ekon. nizki donos basso rendimento
lov. nizki lov caccia minuta
šport. nizki start partenza bassa
šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
nizek naslanjač marquise
hidr. nizek vodostaj magra
nizek ženski čevelj ballerina
bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
nižji (podrejeni) i subalterni
na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile

nominal [nɔ́minəl] pridevnik (nominally prislov)
nominalen, imenski, po imenu; neznaten, majhen
slovnica samostalniški

ekonomija nominal capital osnovni kapital
pravno nominal consideration formalno povračilo
nominal rank častni naslov, naslov samo po imenu (npr. konzul)
ekonomija nominal par imenska vrednost
ekonomija nominal parity pariteta imenske vrednosti
ekonomija nominal interest nominalna obrestna mera
ekonomija nominal price nominalna (nizka) cena
ekonomija, tehnično nominal value nominalna vrednost
slovnica nominal inflexion samostalniška sklanjatev

nominálen nominal; in name only

nominálna obrestna mera nominal interest
nominálna cena nominal price
nominálna vrednost face (ali nominal) value

nōnus 3, num. ordinale (iz *novenos, *novenus: novem, prvotno *noven) deveti: locus Ci., accedes opera agro nona Sabino H., est mihi nonum superantis annum plenus Albani cadus H., nonus decimus (redkeje kot undevicesimus) devetnajsti: Vulg., nono decimo aetatis anno T., cum octavo decimo aetatis anno Cn. Pompeius, nono decimo Caesar Octavianus civilia bella sustulerint T. Od tod adv. abl. nōnō devetič: Cassian., Cass. Subst. nōna -ae, f

1. (sc. hora) deveta (dnevna) ura po rim. štetju, po našem = proti tretji uri popoldne = petnajsta (dnevna) ura, navadno čas obeda (cēna): post nonam venies H. pridi po obedu, imperat exstructos frangere nona toros Mart.

2. (sc. pars) deveti del, devetina: nonas (praedae) voverunt Iust.

nor¹ [ô] (-a, -o) verrückt; wahnsinnig; irr, irrsinnig
biti nor verrückt/wahnsinnig sein, eine Meise haben
ideja: verrückt, hirnrissig, hirnverbrannt
kot nor wie verrückt
nor cena der Phantasiepreis
nora ideja/domislica die Kateridee, Bieridee

noven-diālis (novem-diālis) -e (novem in diēs)

1. devetdneven = devet dni trajajoč: novendiales feriae Ci. ep., Fest. devetdnevni praznik, ki so ga obhajali s spravnimi daritvami ob izredno zloveščih znamenjih (poseb. kadar je iz nebes deževalo kamenje) = novemdiale sacrificium L. ali novemdiale sacrum L. = subst. novemdiāle -is, n (sc. sacrum) L.

2. devetega dne se vršeč, deveti dan potekajoč, poseb. o pogrebnih svečanostih, daritvah, pojedinah (pri starih Rimljanih je mrlič sedem dni ležal v hiši, osmi dan so ga sežgali, devetega dne pa pokopali): Aug., Porph., novendiales pulveres H. devetega dne (po smrti) pokopan, torej pravkar pokopan, še topli pepel mrliča, novendialis cena T. pogrebščina deveti dan po smrti (po naše „sedmina“), ludi novendiales Serv.; preg.: exstincto populo etiam novendialis (morda cena) tarde venit Ps.-Q. (o človeku, ki pride prepozno na pomoč).

nūptiālis -e (nūptiae) poročen, ženitovanjski, ženit(v)en, svatovski, svatben, pirovalski: cena Pl., L., fax H., faces Ci., T., dona Ci., munus L., Icti., sacrum L., sacra Q., pactio L. ženitna pogodba, zakonska zaveza, tabulae T. ženitno pismo, sororis filiae nuptiale petere omen Val. Max. skušati izvedeti, s kom se bo poročila, fescenini (sc. versus) Sen. rh., carmen Hier., flammea Plin., velamen Ambr. nevestina tančica, habitus, stola, vestis Eccl. — Adv. nūptiāliter: Aug., M.

obròk (-óka) m

1. pasto; porzione; dose; razione:
opoldanski, večerni obrok pasto meridiano, pranzo; pasto serale, cena
dnevni obrok kruha porzione giornaliera di pane
topli obrok piatto caldo
obilen obrok un pasto abbondante
obrok krme profenda

2. ekon. rata:
kupiti kaj na obroke comprare qcs. a rate
letni, mesečni obrok rata annuale, mensile

3. intervallo, scadenza

oderušk|i (-a, -o) halsabschneiderisch, wucherisch; Wucher- (cena der Wucherpreis, najemnina die Wuchermiete)
oderuške obresti množina der Zinswucher, Wucherzinsen množina
zahtevati oderuške obresti/cene/najemnine Wucher treiben (cene Preiswucher treiben, najemnine Mietwucher treiben)

oderuški pridevnik
1. (pretirano drag) ▸ uzsoraStarejši ljudje se gotovo spominjajo propada mnogih kmetij zaradi oderuških obresti privatnih posojilničarjev. ▸ Az idősebbek bizonyára emlékeznek, miként ment tönkre számos parasztgazdaság a magánhitelezők uzsorakamatai miatt.

2. (ki svoje storitve drago zaračuna) ▸ uzsorás

oderúški usuraire

oderuške obresti intérêts moški spol množine usuraires
oderuška obrestna mera taux moški spol usuraire
oderuška cena prix moški spol usuraire (ali d'usurier, abusif)
posoditi na oderuške obresti prêter à usure

oderúški usurario

oderuška cena precio m usurario (ali abusivo)
oderuški kredit crédito m usurario
oderuška najemnina alquiler m usurario (ali abusivo)
oderuške obresti intrés m usurario
posojati na oderuške obresti prestar a usura (ali a interés usurario)

odkúpen (-pna -o) adj. di acquisto; riscattabile:
odkupna cena prezzo di acquisto
jur. odkupna pravica diritto di riacquisto
pošta odkupna pošiljka spedizione con contrassegno

odkupn|i (-a, -o)
odkupna cena der Erfassungspreis
pravo odkupna pravica das Rückkaufsrecht
pravo odkupna vrednost der Rückkaufswert

oferta ženski spol ponudba, obljuba

la máxima oferta najvišja ponudba
la primera oferta izklicna cena
la oferta es superior a la demanda ponudba presega povpraševanje
hacer (someter) una oferta napraviti (predložiti) ponudbo

offēnsa -ae, f (offendere)

1. spotik(anje), zadevanje, neprijeten dotik, poškodba: nullā dentium offensā Plin., sine offensā fricantium Sen. ph., sine offensa gustūs Col.

2. metaf.
a) neprijeten slučaj (primer, dogodek), neprijetnost, zoprnost, težava: et labaris oportet et arietes et cadas ...: per eius modi offensas emetiendum est … hoc iter Sen. ph.; occ. težava, slabost, slabo počutje, nerazpoloženje, napad kake bolezni: offensam sentire in cenā Cels., levibus offensis perstringi Sen. ph., sine offensā corporis animique consurgere Petr.
b) pregrešek, prekršek, prestopek, napaka, (raz)žalitev, zamera, nemilost: Vell., sine offensā edicti Icti. brez prekrška zoper edikt, offensas vindicet ense suas O. žalitve, Vitelius subitis offensis aut intempestivis blanditiis mutabilis T., offensas principum speculari T., sine offensā cum uxore vivere Plin. iun., res habet offensam Q. je žaljiva, in magnā offensā sum apud Pompeium Ci. zelo sva si v zameri s Pompejem, s Pompejem gojiva hudo zamero, offensas subire (pro aliquo) Plin. iun. v zamero priti, zameriti se.

oglaševánje

cena oglaševanja prix moški spol de l'annonce (ali des annonces)

okvíren de cadre; de base; approximatif

okvirna tarifa, pogodba tarif moški spol, contrat moški spol de base
okvirna cena prix moški spol approximatif
v okvirnih obrisih dans Les grandes lignes
določili so okvirne vsote on a fixé les montants approximatifs
okvirne smeruice directives ženski spol množine, ligne ženski spol de conduite, (vojaško) instruction générale
okvirni zakon loi-cadre ženski spol