vedenjsk|i [ê] (-a, -o) Verhaltens- (vzorec das Verhaltensmuster, bolezen die Verhaltenskrankheit, motenost die Verhaltensgestörtheit, motnja die Verhaltensstörung, die Verhaltensauffälligkeit, terapija die Verhaltenstherapie, pravilo die Verhaltensregel)
vedenjsko moten verhaltensgestört
vedenjsko motena oseba der / die Verhaltensgestörte
vedenjsko opazen verhaltensauffällig
Zadetki iskanja
- venêričen (spolen) medicina venereal
venêrična bolezen venereal disease (krajšava: V.D.), sexually transmitted disease
venêričen bolnik patient suffering from venereal disease (ali V.D.), V.D. patient
zdravilo proti venêrični bolezni venereal remedy - venezuelski konjski encefalitis stalna zveza
zoologija (bolezen) ▸ venezuelai ló-encephalitis - vietnamski sindrom stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ Vietnam-szindróma - virusen pridevnik
1. (o povzročitelju bolezni) ▸ vírus, vírusosvirusna okužba ▸ vírusfertőzésvirusna infekcija ▸ vírusos fertőzésvirusna bolezen ▸ vírusos betegségvirusna epidemija ▸ vírusjárványvirusna pljučnica ▸ vírusos tüdőgyulladásvirusno obolenje ▸ vírusos betegségvirusno vnetje ▸ vírusos gyulladásvirusni hepatitis ▸ vírusos hepatitiszPovezane iztočnice: virusna pljučnica
2. (v računalništvu) ▸ vírus, vírusosvirusni program ▸ programvírusvirusni napad ▸ vírustámadásvirusna zaščita ▸ vírusvédelemPo mnenju analitikov, ki spremljajo področje računalniške varnosti, so računalniški sistemi lani doživeli največ virusnih napadov doslej. ▸ A számítógépes biztonság területével foglalkozó elemzők szerint a számítógépes rendszereket tavaly érte eddig a legtöbb vírustámadás. - vírusen viral
vírusna bolezen virus disease - vírusen viral, à virus
virusna bolezen maladie ženski spol à virus (ali virale) - virusn|i (-a, -o) medicina Virus- (bolezen die Viruserkrankung, die Viruskrankheit)
- virusni hepatitis A stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ vírusos hepatitis A
Sopomenke: hepatitis A - virusni hepatitis B stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ vírusos hepatitis B
Sopomenke: hepatitis B - virusni hepatitis C stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ vírusos hepatitis C
Sopomenke: hepatitis C - virusni hepatitis E stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ vírusos hepatitis E
Sopomenke: hepatitis E - višinska oteklina pljuč stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ magashegyi tüdőödéma - višínski (of) altitude
višínski rekord altitude (ali height) record, record height
višínska bolezen air sickness, altitude sickness, aeroembolism
višínsko letalo highaltitude plane
višínski polet aeronavtika high-altitude flight
višínska klima mountain climate
višínsko krmilo aeronavtika elevator
višínski (dihalni) kisikov aparat high-altitude oxygen apparatus
višínsko sonce Alpine (ali mountain) sun, (umetno) sunlamp, ultraviolet lamp, quartz lamp
višínska vrtoglavica height vertigo
višínska razlika difference in height
višínska razlika je manj kot 50 čevljev the difference in height is less than 50 feet
višínsko zdravilišče high-altitude health resort, mountain health resort
višínski zrak mountain air - višínski de hauteur, d'altitude, de niveau
višinska bolezen mal moški spol d'altitude (ali des montagnes)
višinska črta (na zemljevidu) courbe ženski spol de niveau, isohypse ženski spol
višinska izguba (letala) perte ženski spol d'altitude
višinsko krmilo (pri letalu) gouvernail moški spol (ali gouvernes ženski spol množine) de profondeur
višinski (po)let vol moški spol à haute altitude
višinska razlika différence ženski spol de niveau, dénivellement moški spol
višinski rekord record moški spol d'altitude
višinsko sonce (aparat) soleil artificiel, lampe ženski spol à rayons ultraviolets
višinska točka (na zemljevidu) cote ženski spol (de niveau, d'altitude)
višinsko zdravilišče station ženski spol d'altitude
višinski zrak air moški spol en altitude - višínski (-a -o) adj.
1. di, dell'altezza; in altezza:
višinske mere misure di altezza
2. knjiž. (gorski, hribovski) montano, di montagna:
višinski zrak aria di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. višinska bolezen mal di montagna
geogr. višinska karta carta altimetrica
agr. višinska kmetija fondo montano
geogr. višinska razlika dislivello; žel. sopraelevazione
geod. višinska točka quota
bot. višinski pas fascia vegetazionale
alp. višinski tabor base d'alta montagna
aer. višinsko krmilo timone di quota
višinsko sonce sole d'alta montagna - višínski de altura; de altitud; de nivel
višinska bolezen mal m de las alturas (ali de montaña)
višinska črta (na zemljevidu) curva f de nivel
višinska izguba pérdida f de altura
višinsko krmilo (pri letalu) timón m de altura (ali de profundidad)
višinska kabina cabina f de presión acondicionada
višinska klima clima m de altura
višinski (po)let vuelo m de altura
višinska omotica, vrtoglavica vértigo m de las alturas
višinska razlika desnivel m; diferencia f de nivel
višinski rekord marca f (ali record m) de altura
višinsko sonce sol m de altitud, (višinski aparat) lámpara f de cuarzo (ali de rayos ultravioleta)
višinska točka (na zemljevidih) cota f
višinsko zdravljenje (kura) cura f de altura
višinski zrak aire m de montaña - vranic|a ženski spol (-e …) anatomija die Milz
pretrgana vranica der Milzriss
stisnjena vranica die Milzquetschung
medicina bolezen vranice die Milzerkrankung
vnetje vranice die Milzentzündung - vráten de porte; du cou, de la gorge
vratno krilo battant moški spol de porte, vantail moški spol
vratni okvir chambranle moški spol, encadrement moški spol de porte
vratno vretence vertèbre cervicale
vratna verižica collier moški spol
vratna bolezen maladie ženski spol (ali affection ženski spol) de la gorge - z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)
I. (z rodilnikom)
1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica
2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre
3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili
4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne
2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti
3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia
4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini
5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda
6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso
7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici