Franja

Zadetki iskanja

  • vedenjsk|i [ê] (-a, -o) Verhaltens- (vzorec das Verhaltensmuster, bolezen die Verhaltenskrankheit, motenost die Verhaltensgestörtheit, motnja die Verhaltensstörung, die Verhaltensauffälligkeit, terapija die Verhaltenstherapie, pravilo die Verhaltensregel)
    vedenjsko moten verhaltensgestört
    vedenjsko motena oseba der / die Verhaltensgestörte
    vedenjsko opazen verhaltensauffällig
  • venêričen (spolen) medicina venereal

    venêrična bolezen venereal disease (krajšava: V.D.), sexually transmitted disease
    venêričen bolnik patient suffering from venereal disease (ali V.D.), V.D. patient
    zdravilo proti venêrični bolezni venereal remedy
  • venezuelski konjski encefalitis stalna zveza
    zoologija (bolezen) ▸ venezuelai ló-encephalitis
  • vietnamski sindrom stalna zveza
    medicina (bolezen) ▸ Vietnam-szindróma
  • virusen pridevnik
    1. (o povzročitelju bolezni) ▸ vírus, vírusos
    virusna okužba ▸ vírusfertőzés
    virusna infekcija ▸ vírusos fertőzés
    virusna bolezen ▸ vírusos betegség
    virusna epidemija ▸ vírusjárvány
    virusna pljučnica ▸ vírusos tüdőgyulladás
    virusno obolenje ▸ vírusos betegség
    virusno vnetje ▸ vírusos gyulladás
    virusni hepatitis ▸ vírusos hepatitisz
    Povezane iztočnice: virusna pljučnica

    2. (v računalništvu) ▸ vírus, vírusos
    virusni program ▸ programvírus
    virusni napad ▸ vírustámadás
    virusna zaščita ▸ vírusvédelem
    Po mnenju analitikov, ki spremljajo področje računalniške varnosti, so računalniški sistemi lani doživeli največ virusnih napadov doslej. ▸ A számítógépes biztonság területével foglalkozó elemzők szerint a számítógépes rendszereket tavaly érte eddig a legtöbb vírustámadás.
  • vírusen viral

    vírusna bolezen virus disease
  • vírusen viral, à virus

    virusna bolezen maladie ženski spol à virus (ali virale)
  • virusn|i (-a, -o) medicina Virus- (bolezen die Viruserkrankung, die Viruskrankheit)
  • virusni hepatitis A stalna zveza
    medicina (bolezen) ▸ vírusos hepatitis A
    Sopomenke: hepatitis A
  • virusni hepatitis B stalna zveza
    medicina (bolezen) ▸ vírusos hepatitis B
    Sopomenke: hepatitis B
  • virusni hepatitis C stalna zveza
    medicina (bolezen) ▸ vírusos hepatitis C
    Sopomenke: hepatitis C
  • virusni hepatitis E stalna zveza
    medicina (bolezen) ▸ vírusos hepatitis E
    Sopomenke: hepatitis E
  • višinska oteklina pljuč stalna zveza
    medicina (bolezen) ▸ magashegyi tüdőödéma
  • višínski (of) altitude

    višínski rekord altitude (ali height) record, record height
    višínska bolezen air sickness, altitude sickness, aeroembolism
    višínsko letalo highaltitude plane
    višínski polet aeronavtika high-altitude flight
    višínska klima mountain climate
    višínsko krmilo aeronavtika elevator
    višínski (dihalni) kisikov aparat high-altitude oxygen apparatus
    višínsko sonce Alpine (ali mountain) sun, (umetno) sunlamp, ultraviolet lamp, quartz lamp
    višínska vrtoglavica height vertigo
    višínska razlika difference in height
    višínska razlika je manj kot 50 čevljev the difference in height is less than 50 feet
    višínsko zdravilišče high-altitude health resort, mountain health resort
    višínski zrak mountain air
  • višínski de hauteur, d'altitude, de niveau

    višinska bolezen mal moški spol d'altitude (ali des montagnes)
    višinska črta (na zemljevidu) courbe ženski spol de niveau, isohypse ženski spol
    višinska izguba (letala) perte ženski spol d'altitude
    višinsko krmilo (pri letalu) gouvernail moški spol (ali gouvernes ženski spol množine) de profondeur
    višinski (po)let vol moški spol à haute altitude
    višinska razlika différence ženski spol de niveau, dénivellement moški spol
    višinski rekord record moški spol d'altitude
    višinsko sonce (aparat) soleil artificiel, lampe ženski spol à rayons ultraviolets
    višinska točka (na zemljevidu) cote ženski spol (de niveau, d'altitude)
    višinsko zdravilišče station ženski spol d'altitude
    višinski zrak air moški spol en altitude
  • višínski (-a -o) adj.

    1. di, dell'altezza; in altezza:
    višinske mere misure di altezza

    2. knjiž. (gorski, hribovski) montano, di montagna:
    višinski zrak aria di montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. višinska bolezen mal di montagna
    geogr. višinska karta carta altimetrica
    agr. višinska kmetija fondo montano
    geogr. višinska razlika dislivello; žel. sopraelevazione
    geod. višinska točka quota
    bot. višinski pas fascia vegetazionale
    alp. višinski tabor base d'alta montagna
    aer. višinsko krmilo timone di quota
    višinsko sonce sole d'alta montagna
  • višínski de altura; de altitud; de nivel

    višinska bolezen mal m de las alturas (ali de montaña)
    višinska črta (na zemljevidu) curva f de nivel
    višinska izguba pérdida f de altura
    višinsko krmilo (pri letalu) timón m de altura (ali de profundidad)
    višinska kabina cabina f de presión acondicionada
    višinska klima clima m de altura
    višinski (po)let vuelo m de altura
    višinska omotica, vrtoglavica vértigo m de las alturas
    višinska razlika desnivel m; diferencia f de nivel
    višinski rekord marca f (ali record m) de altura
    višinsko sonce sol m de altitud, (višinski aparat) lámpara f de cuarzo (ali de rayos ultravioleta)
    višinska točka (na zemljevidih) cota f
    višinsko zdravljenje (kura) cura f de altura
    višinski zrak aire m de montaña
  • vranic|a ženski spol (-e …) anatomija die Milz
    pretrgana vranica der Milzriss
    stisnjena vranica die Milzquetschung
    medicina bolezen vranice die Milzerkrankung
    vnetje vranice die Milzentzündung
  • vráten de porte; du cou, de la gorge

    vratno krilo battant moški spol de porte, vantail moški spol
    vratni okvir chambranle moški spol, encadrement moški spol de porte
    vratno vretence vertèbre cervicale
    vratna verižica collier moški spol
    vratna bolezen maladie ženski spol (ali affection ženski spol) de la gorge
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici