Franja

hin, n indecl. (hebr. beseda) hin, hebr. mera za tekočine = congius: Vulg.

hirpus (irpus) -ī, m (osk.-sab. beseda; gl. hircus) volk: Serv., P. F.

hirundō -inis, f

1. lastovica, lastovka: Pl., Lucr., Cels., Col., Plin., Sen. ph., Iuv., arguta (ščebetajoča) lacus circumvolitavit h. V., nigra V., cum hirundine prima H., veris praenuntia h. O.; kot ljubkovalna beseda = „golobička, golobičica“: Pl.

2. riba morska lastovica: Plin.

histriō -ōnis, m (etr. beseda iz etr. osnovne obl. hister, ister = lat. ludio, ludius)

1. pantomimski plesalec, — igralec, pantomimik: Val. Max., vernaculis artificibus, quia ister Tusco verbo ludius vocabatur, nomen histrionibus inditum, qui … inpletas modis saturas descripto iam ad tibicinem cantu motuque congruenti peragebant L. (7, 2), discordia ex certamine histrionum T.

2. sploh igralec, gledališki igralec zlasti v tragedijah, traged: Pl., Iuv., Mart., Ap., Amm., histrionum levis ars Ci., neque enim histrioni, ut placeat, peragenda fabula est Ci., histrioni actio, saltatori motus … datus est Ci., a pessimo histrione (= tragoedo) bonum comoedum fieri Ci., h. tragicus ali tragoediarum, h. comoediarum Plin., histriones (= tragoedi) et comoedi Q., Cassium histrionem solitum … interesse ludis, quos … T., Atellanarum histrio Suet., h. aulae Suet. dvorni igralec, acroamata et histriones Suet. predavanja in gledališke igre ali (kot ἓν διὰ δυοῖν) predavanja igralcev; igralci, ki so jih v času cesarjev preganjali (T., Suet.) in zaničevali: Plin. iun.

3. metaf. zdravniški bahač, mazač: Cels.

hódalica ž, m
1. popotnica, popotnik: trgovci -e popotni trgovci; riječ bješe hodalica beseda se je naglo razširila; o sivi hodalica vječni, Ahasveru!; pjesme jesu -e puste, one idu iz usta u usta
2. ptice -e ptiči tekači

hòdilica ž popotnica: riječ je jedna hodilica beseda se širi

honest [ɔ́nist] pridevnik (honestly prislov)
pošten, odkrit, odkritosrčen; nepokvarjen, pravi, pristen; pošteno zaslužen
šaljivo vrl, pošten
arhaično neomadeževan, nedolžen (ženska)

to be quite honest about it po pravici povedati; da povem po pravici
to turn (ali earn) an honest penny zaslužiti s poštenim delom
to make an honest woman of poročiti zapeljano dekle
honest goods pristna roba
ameriško, sleng & šaljivo honest Injun častna beseda
pogovorno honestly! kaj res! (začudenje); zares!, častna beseda!

honneur [ɔnœr] masculin čast, čut za čast; ponos, dika; pluriel častne službe, dostojanstvo, častna salva, histoire insignije; najvišje karte

affaire féminin d'honneur dvoboj
homme masculin d'honneur mož beseda, človek, ki drži svojo besedo
dette féminin d'honneur časten dolg
parole féminin d'honneur častna beseda
point masculin d'honneur stvar časti
champ masculin d'honneur bojno polje, polje slave
tour masculin d'honneur častni krog (po zmagi)
garde féminin d'honneur, escorte féminin d'honneur častna straža, častno (vojaško) spremstvo
Légion féminin d'honneur Častna legija
dame féminin d'honneur dvorna dama
hôte masculin d'honneur časten gost
membre masculin d'honneur časten član
garçon, demoiselle d'honneur drug, družica (pri poroki)
honneurs pluriel funèbres, honneurs suprêmes izkazovanje poslednjih časti (pri pogrebu)
avoir tous les honneurs à cœur imeti vse visoke srčne karte
donner une réception en l'honneur de quelqu'un prirediti sprejem v čast komu
être en honneur biti v časti, biti zelo cenjen
faites-moi l'honneur de venir me voir počastite me s svojim obiskom
faire les honneurs d'une maison goste sprejemati na domu
faire honneur à sa signature, à ses engagements, à sa parole izpolniti svoje obveznosti
faire honneur à une lettre de change plačati menico
faire honneur à quelqu'un čast komu delati
faire à quelqu'un l'honneur de ... komu izkazati čast s tem, da ...
faire honneur à un repas jesti s tekom
se faire honneur, se donner l'honneur de quelque chose prilaščati si kaj, hvaliti se s čim
jurer sur son honneur prisegati pri svoji časti
reudre honneurs à quelqu'un izkazati čast(i) komu
se rendre avec les honneurs de la guerre vdati se s častnimi pogoji
mettre son honneur à zastaviti svojo čast za, da ...
piquer quelqu'un d'honneur apelirati na čast kake osebe
se piquer d'honneur à v čast si vzeti, da ...
en l'honneur de v čast, populaire zaradi
en l'honneur de quel saint? čemu? komu v čast?
pourl'honneur (le) za čast, brezplačno, zastonj
(en tout bien et) en tout honneur pošteno
sauf votre honneur z dovoljenjem, če dovolite
assurer sur l'honneur zatrjevati pri svoji časti
j'ai l'honneur de vous présenter ... imam čast, da vam predstavim ...
à tout seigneur, tout honneur, honneur au mérite čast, komur čast

hono(u)r¹ [ɔ́nə] samostalnik
čast, spoštovanje; dober glas, poštenost, častitost, devištvo; izkazovanje časti
karte najmočnejša karta, slika; (golf) pravica do prvega udarca
množina častni naslovi
množina odlika pri univerzitetnem izpitu; sprejem gostov

an affair of hono(u)r častna zadeva, dvoboj
to be an hono(u)r to biti v čast
to be on one's hono(u)r to; ali to be bound in hono(u)r biti moralno obvezan za kaj
pogovorno hono(u)r bright! častna beseda!, pri moji časti!
court of hono(u)r častno sodišče
a debt of hono(u)r častni dolg
to do (ali give, pay) hono(u)r to izkazati komu čast
to do s.o. the hono(u)r of počastiti koga s čim
to do the hono(u)rs of nastopati kot gostitelj
hono(u)r to whom hono(u)r is due čast tistemu, ki mu gre
an hono(u)rs degree posebno odlična diploma
hono(u)rs are easy obe strani dobita enako
with hono(u)rs even istega položaja
guard of hono(u)r častna straža
to give one's word of hono(u)r dati častno besedo
to have the hono(u)r of (ali to) šteti si v čast, da
in hono(u)r of s.o.; ali to s.o.'s hono(u)r komu na čast
(to render) the last (ali funeral) hono(u)rs (izkazati) poslednje časti
man of hono(u)r poštenjak
maid of hono(u)r dvorna dama
military hono(u)rs vojaške časti
on (ali upon) my hono(u)r pri moji časti
point of hono(u)r častna zadeva
to pledge one's hono(u)r dati častno besedo
to put s.o. on his hono(u)r sklicevati se na čast nekoga
the hono(u)rs of war vojaške časti (pri kapitulaciji)
Your Honour vaša milost (naslavljanje sodnikov)
hono(u)r is satisfied časti je zadoščeno
to be held in hono(u)r biti spoštovan
ekonomija to pay (ali do) hono(u)r to plačati v roku
ekonomija to meet due hono(u)r izplačati (menico)
ekonomija acceptance of a bill for the hono(u)r of častno priznanje menice

hospes -pitis, m, redko f nam. nav. hospita (iz *hosti-potis [gl. hostis in potis] gostni gospod; prim. sl. gospod, sl. gospôda, sl. gospodar = hr. gospòdar; beseda δεσ-πότης (gospod) je le v svojem drugem delu sor. z drugim delom zloženke hospes)

I. kot subst.

1. gostitelj, gostinski prijatelj, (po)gostnik: amicus hospes Ter., devertere ad hospitem Ci., hospites ad eum (Timotheum) defendendum convenerunt N., hic (Iason) … tanti hospitem fecit, ut … N., pars hospitem aut cognatum reperiebant S., veluti succinctus cursitat hospes continuatque dapes H., Iuppiter Hospes (gr. ξένος) O. zaščitnik gostinske pravice; poseb. stanodajalec vojakom: Petr., legionarius ut hospitem tuetur T., polluere hospitum domus T.

2. tujec, inozemec, ki ima kje gostinsko pravico ali s kom gostinsko zvezo, gost, gostinski prijatelj: hospes nullus tam in amici hospitium devorti potest, quia … Pl., deducere hospitem ad domum Corn., in hospitis et amici mei M. Pacuvi nova fabula Ci., dic, hospes, Spartae nos te hic vidisse iacentĭs Ci., ignoscat Cn. Domitius … , hospes et familiaris meus Ci., accipere hospitem, hospitem commendare Ci. ep., ut homo nefarius de suo hospite supplicium sumeret Ci., quis novus hic nostris successit sedibus hospes? V., vespertinus h. H., penetralia sparsisse nocturno cruore hospitis H., turpius eicitur quam non admittitur hospes O.; od kod? hospes Lacyntho Pl., h. ex Arcadia N. Oba pomena v enem stavku: dexteram Deiotaro hospes hospiti porrexisti Ci., non hospes ab hospite tutus O., Hospes kot fem. = gostja, tujka, inozemka: Acc. fr., h. amica O., Thebais h. Sen. tr., h. tua Ap.

3. metaf. tujec v čem = neizkušen(ec) —, neizveden(ec) v čem, nevešč česa: nunc me hospitem litīs sequi … aliorum exempla commonent Ter., adeone hospes (es) huiusce urbis? Ci., vos hospites in nostra urbe versamini? Ci., peregrinum atque hospitem in agendo esse Ci. —

II. kot adj.

1. gostoljuben, gostinski: h. Aurora (= vzhod) Stat., cymba Stat.

2. tuj, inozemski: h. curia Lucan., gemma Pall.

Opomba: Gen. pl. nav. hospitum, toda hospitium: L.

household¹ [háushould] pridevnik
hišen, družinski, gospodinjski; vsakdanji

household arts gospodinjstvo, gospodinjski posli
household account gospodinjski izdatki
household bread domač kruh
household effects gospodinjske potrebščine, hišna oprava
household gods hišni bogovi, lari in penati
household remedy domače zdravilo
household soap navadno milo
a household word vsakdanja beseda, vsakdanji pojem v hiši

iactus -ūs, m (iacĕre)

1. met, metanje, lučanje, streljanje: pulveris V., telorum Val. Max., fulminum iactūs Ci. ali — iactŭs T., se iactu dedit aequor in altum V. vrgel (zagnal) se je v … , iactu superant sagittae arborem V. v poletu, ob strelu, quatiunt fenestras iactibus crebris iuvenes H.; teli iactus = lučaj, streljaj: intra iactum teli progressus uterque V. na streljaj, extra teli iactum Cu., Sen. ph. zunaj streljaja, ad teli iactum pervenire Cu. na streljaj se približati; metaf.: fortuitus iactus vocis Val. Max. slučajno izgovorjena (podtaknjena) beseda.

2. occ.
a) kot kockarski t. t. met, lučaj, vržek: Pl., Ter., tesserarum prosper iactus L., talorum iact. O., Pr., extremus ac novissimus iact. T.
b) metanje ribiške mreže in meton. poteg, lov = na en poteg ujete ribe: retis Icti.; abs.: a piscatoribus … iactum emerat Val. Max.
c) metanje v stran, odmetavanje, meton. zavrženo: inter purgamenta et iactus cenantium Sen. rh.
č) metanje (blaga) z ladje: iactu decīdere (poravnati se) cum ventis Iuv., iact. mercium Icti., iactum mercium facere levandae navis causā Dig. blago z ladje vreči, — (po)metati; meton. z ladje vrženo (pometano) blago: iactum ex nave factum ferre Icti.
d) met, razširjanje: radiorum Plin.
e) nametavanje: aggeris Vulg.

idōneus 3, adv. -eē (etim. nedognana beseda) zadosten, dovolj dober, poklican, prikladen, pripraven, rabljiv, poraben, zmožen, sposoben, spreten, primeren, pristojen, ugoden, vreden. Rabi se

1. abs.: si minus idonei sunt, me non laedunt Ci., satis idoneum testem dicere audistis Ci. zanesljivo pričo, habes auctorem idoneum Ci. zadostnega, profiterer satis idoneum me esse defensorem Ci., accedat huc tempus idoneum Ci., idoneam causam nactus N., idoneum visum est dicere S. zdelo se je primerno, dux id. Vell. dovolj dober, id. debitor Plin. iun., Icti. zmožen plačati, conductor Plin. iun. dober najemnik, satis superque idonea clades Fl. = popoln poraz, scriptor id. Gell. dober, klasičen, navis, paries Icti. dovolj trdna, hereditas Icti. zadostna; subst.: minus idoneum praemio adficere Ci. manj vrednega, exemplum a dignis et idoneis ad indignos et non idoneos (= kazni vredne) transfertur S., cum idoneis colloqui L., idonea provinciarum T., pripravna mesta.

2. z določilom (čemu?), ki se izraža
a) z ad: Pl., L., Q., Suet., Ap., servos ad caedem idoneos emit Ci., teste homine nequam, verum ad hanc rem idoneo Ci., locus idoneus ad vim Ci. ali ad aciem instruendam C., ratio … ad iubendum et deterrendum idonea Ci.; redk. z in z acc.: idoneus in eam rem L., materiae in hoc idoneae, ut … Q., in nullam spem id. Sen. rh.
b) z dat.: Ci. ep., Q., castris idoneum locum deligit C., quoscumque moribus aut fortuna novis rebus idoneos credebat S., genus hominum minime militiae idoneum L., (verna) idoneus arti cuilibet H., vixi puellis idoneus H. miljenec (ljubljenec) deklet, non ego sum laudi, non natus idoneus armis Pr. nisem po rojstvu poklican nositi orožje, idonea nuptiis Ps.-Q. godna za možitev, dorasla za poroko, quod eam (legionem) maxime novis consiliis idoneam rebatur T. za najdovzetnejšo za nove (= uporniške) naklepe; z dat. gerundii: quae animalia … statim aëri tolerando idonea esse Lact.
c) s sup. na ū: manus ferrea et alia annexu idonea S. fr.
č) z inf.: fons … rivo dare nomen idoneus H. zadosti velik … , iam idonei spiritum trahere Sen. ph.
d) s finalnim stavkom, ki pa ima večinoma relat. obl. (idoneus se takrat nav. sloveni z: vreden): Pl., Ter., utrum ille … idoneus non est, qui impetret, … an … Ci., idonea mihi Laeli persona visa est, quae de amicitia … dissereret Ci.; redko stoji ut: nemo horum tibi idoneus visus est, … ut cum eo … communicares Ci. — Adv. idōneē

1. primerno, pravšnje, na primeren (spodoben) način: exordium est oratio animum auditoris idonee comparans ad reliquam dictionem Ci., nondum ad innitendum id. Ap.

2. zadostno, s primerno varnostjo: Icti., Tert. (s komp. idonius; gl. opombo).

Opomba: Komp. pravilno magis idoneus, le v pozni lat. idoneor Ulp. (Dig.), Paul. (Dig.), in idonior Dig., Tert.; adv. komp. idonius Tert.

īduo -āre (etr. beseda?) deliti: Macr.

igitur, conj. (etim. nedognana beseda)

I. (v časovnem pomenu) ob teh (takih) razmerah, tako, tedaj: sei (= si) in ius vocat nec it antistator, igitur im (= eum) capito Tab. XII, quando habeo anulum, igitur rationem fabricarum dabo Pl., igitur tum, igitur deinde Pl. nato, potem, igitur demum Pl. potem torej šele, igitur ut Pl. tako da, zato da. —

II. pri log. sklepanju = tedaj, torej, potemtakem

1. v povednih stavkih: si mentiris, mentiris; mentiris autem: igitur mentiris Ci., res caelestes … ab homine confici non possunt; est igitur id, quo … conficiuntur, homine melius Ci., nihil omnium rerum melius quam omnis mundus administratur: consilio igitur mundus administratur Q.

2. v vprašalnih stavkih: quid igitur faciam? Ter., ubi igitur locus fuit errori deorum? Ci., ecquid igitur interest, Piso, inter haec interdicta? Ci., in quo igitur loco est? credo equidem in capite Ci.; pogosto iron.: igitur hocine est amare? Pl., dicet aliquis: haec est igitur tua disciplina? Ci., quin igitur ulciscimur Graeciam? Cu., quin igitur ad diripiendos thesauros discurritis? Cu.

3. v velelnih stavkih: vide igitur Ci., videte igitur, quid statuatis! Ci., custodiatur igitur vita mea rei publicae Ci., conserva igitur tuis suos Ci., sit igitur cura elocutionis quam maxima, dum sciamus Ci., igitur exprome nobis T. —

III. nadaljujoč (po odmikih, digresijah) pretrgani govor = torej, kakor povedano, pravim: nam etiam ab orationibus disiungo me fere referoque ad mansuetiores Musas … ; scripsi igitur Aristotelio more tres libros de oratore Ci. ep., huic pro tantis meritis honoris corona a populo data. … Illa igitur contentus Thrasybulus … N., Epaminondas, Polymnidis filius, Thebanus. … Natus est igitur patre, quo diximus N., Dareus … statuit ipse decernere. … Igitur castris ad Babylona positis … universas vires in conspectum dedit Cu. —

IV. povzemajoč več pojmov, misli ali govor nekako zaključujoč = skratka, z eno besedo: de sicariis, de veneficiis, de peculatu infitiari necesse est. Id est igitur genus primum causarum in iudiciis ex controversia facti Ci., pro imperio, pro exercitu, pro provincia, … pro his igitur omnibus rebus, … nihil a vobis nisi huius temporis totiusque mei consulatus memoriam postulo Ci., nunc ad demonstrativum genus causae transeamus. … In huiusmodi igitur causa principium sumetur aut … Corn.

Opomba: Sprva se je beseda igitur enklitično pritikala predhodni besedi. Pri Ci. in L. je nav. drugi pojem v stavku, pri Ci. stoji včasih tudi na tretjem, četrtem ali petem, pri Pl. enkrat celo na sedmem mestu. Pri S. in T. večinoma uvaja stavke, C. se ga izogiblje.

ignoble [injɔbl] adjectif prostaški, podel, nizkoten; ostuden, ogaben

conduite féminin ignoble podlo obnašanje
nourriture féminin ignoble ostudna hrana
mot masculin ignoble prostaška beseda

īle -is, n: Serv. ali īleum -eī, n: Cat. (pri katerem bero drugi gen. ilis v pomenu spolovila) ali īlium -iī, n: Marc. (najbrž sor. z gr. ἴλια žensko spolovilo, sor. z gr. ἰξύς lakotnica) lakotnica: dat. sg. ilio v besedni igri z Ilio (Īlion -iī): Poeta ap. Serv. Ker ima vsak človek in vsaka večja žival dve lakotnici, se je beseda večinoma rabila v pl. īlia -ium (= -ōrum od subst. īlium), n

1. lakotnici, lakotnice, trebuh ali del trebuha od spodnjih reber do spolovila (do bokov): Cels., Ap., Cael., imaque longo ilia singultu tendere V. ali longis singultibus ilia pulsare V. ali ilia ducere H. ali ilia trahere Plin. (globoko dihajoč) sopihati, rumpantur ut ilia Codro V. da naj mu trebuh poči, equis … ilia suffodere L., substricta gerens … ilia Ladon O., risu dissolvere ilia sua Petr. razsmejati se, vitia ilium Plin.; pl. v edninskem pomenu: in ima ilia gladium demittere O.

2. pesn.
a) čreva, drobovje, trebuh, želodec: dura messorum ilia (ker prenesejo česen) H.; o živalih: Iuv., Mart., ingustata ilia rhombi (kot slaščica) H., rostro trahit ilia vultur O.
b) metaf. trebuh kake posode: Iuvenc.

īlex, īlicis, f (etim. nedognana beseda) adraš, črnika, zimzeleni cer (Quercus ilex Linn.), neke vrste hrast, ki je vedno zelen in ima bodičasto listje: Enn., S., Lucan., Plin., Suet., Vulg., il. nigra V., O. temnozeleni, arguta V. šumeči, il. antiqua, procera H., quercus et ilex H., viridis O.; meton. želod (kolekt.): porcus, … ilice pastus Mart.

illegitimate¹ [ilidžítimit] pridevnik (illegitimately prislov)
nezakonit, nezakonski; napačen, nepravilen

an illegitimate word nepravilna beseda

imitāmen -inis, n (imitārī) posnemanje: somnia quae veras aequant imitamine formas O.; pogosteje pl.: antiquae imitamina vitae O. Beseda je le pesn.; v prozi se rabi: imitāmentum -ī, n (imitārī) posnemanje, posnetek: Amm., Aug., Gell., veterum Romanorum imitamenta praeferre T. stare Rimljane bahavo posnemati, peractis tristitiae imitamentis T. ko je bilo hinavsko žalovanje pri kraju, quis enim tam parvis oblectare animum imitamentis possit, si vera cognoverit Sen. rh.